CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0067910
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do izjave – plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov
Pravica stranke, da predlaga dokaze, na drugi strani odseva načelno dolžnost sodišča, da te dokaze tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga je tako dopustna le, če so podani upravičeni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
tuja stvar - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Pojma tuja stvar iz 190. čl. OZ ni mogoče razlagati z uporabo términa lastninska pravica, ampak širše; tuja stvar je tista, do katere okoriščenec nima pravice.
odškodninska odgovornost za drugega – soprispevek - soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – delo s strojem
Poseg v mirujoč stroj s strani tožnice ni bil vzrok za poškodbo, ki jo je utrpela. V kolikor njena sodelavka stroja ne bi vklopila, do poškodbe sploh ne bi prišlo. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti tako tožeči stranki ni moč očitati, da bi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v stroj je posegla v mirujočem stanju in na podlagi prošnje sodelavke), nastanek škode (tj. da bo sodelavka pritisnila na stikalo) lahko pričakovala.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Da je prisilna hospitalizacija zadnja in edina možnost (ultima ratio) določa že zakon, saj pravi, da se uporabi le, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora torej eksaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na oddelku pod posebnim nadzorom, ni mogoče izvajati. Zgolj sklicevanje sodišča, da v dani situaciji vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je brez vsebine.
napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
neznano vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca – nezmožnost ugotovitve istovetnosti vozila – dolžnost pridobitve podatkov od povzročitelja
Za nesrečo, ki jo povzroči neznano vozilo, gre, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine primera. Oškodovanec mora dokazati obstoj okoliščin, ki so vplivale na njegovo ravnanje (npr. da ni bil sposoben komunicirati; razsodno razmišljati; da je zaradi poškodb potreboval takojšnjo zdravstveno pomoč, da je opustil dolžno skrbnost).
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 59, 59/2, 59/3, 296, 296/2. SPZ člen 49.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave - pogojna terjatev - odložni pogoj
Upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal.
Porokova obveznost do upnika se določi s poroštveno pogodbo.
Obveznost subsidiarnega poroka izpolniti tuj dolg je celo nekoliko blažja kot obveznost solidarnega poroka. Ker lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti naravnost od subsidiarnega poroka, če zaide glavni dolžnik v stečaj, mora to še toliko bolj veljati za solidarnega poroka. Tožeči stranki torej ni bilo treba čakati na zaključek stečajnega postopka.
dokaz z izvedencem – dokaz s cenilcem – delno plačilo predujma – založitev predujma – sodna določitev meje – izvedenec geodetske stroke
Ker predlagateljica v roku ni založila odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke, se šteje, da je predlog umaknila. Delno plačilo predujma ne vpliva na pravilnost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072445
ZTVP-1 člen 79, 79/2, 79/3, 139, 139/3, 140. Direktiva Sveta ES 93/22/EGS člen 1.
odškodninska odgovornost – protipravnost pri sklepanju pogodbe – prodajna pogodba – pogodba o borznem posredovanju – dolžno ravnanje borzno posredniške družbe – lastnost stranke – zaščita vlagateljev – investicijsko bančništvo
Iz ZTVP-1 ne izhaja izrecno, da bi bile dolžnosti tožene stranke v primeru sklepanja poslov za svoj račun odvisne od lastnosti posamezne stranke, vendarle pa je potrebno dolžnost varovati interese stranke in dolžnost stranko poučiti o morebitnem nasprotju interesov uporabiti upoštevaje okoliščine posla. Slednje izhaja tudi iz Direktive Sveta ES 93/22/EGS z dne 10. 05. 1993 o investicijskih storitvah na področju investicijskega bančništva. Eden izmed ciljev, navedenih v preambuli direktive je namreč zaščita vlagateljev, pri čemer je obseg varstva dopustno prilagoditi značilnostim posameznih vlagateljev ter nivoju njihovega strokovnega znanja.
najem poslovnega prostora – izpraznitev poslovnega prostora – nalog za izpraznitev – neustreznost v najem danih prostorov - odstop od najemne pogodbe – sočasnost izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če stranka nepravilno izpolni svojo obveznost, ima nasprotna stranka na voljo le jamčevalne sankcije, sama pa mora ob dospelosti obveznost izpolniti. Tožena stranka bi zato kljub zatrjevanim napakam morala plačevati najemnino, tako kot je bilo določeno v pogodbi. Od tožeče stranke pa je upravičena zahtevati odpravo napak, in če pri tem ni (bila) uspešna, lahko od pogodbe odstopi, zahteva znižanje najemnine ali pa poskuša doseči sporazumno spremembo pogodbe.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – razglasitev sodbe – prepis zvočnega posnetka
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče dolžno prepis zvočnega posnetka strankam tudi vročati. Četrti odstavek 125. a člena ZPP sodišču namreč zgolj nalaga, da v treh dneh po nastanku zvočnega posnetka izdela njegov prepis ter ga priključi zapisniku o naroku, stranka pa ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in do ugovora zoper njegovo morebitno nepravilnost.