ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/6, 29b/7, 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1.
sodne takse – plačilo sodne takse – uporaba pravilne sklicne številke – referenca – namen sodnih taks
Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo).
Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja.
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 229, 229/4, 299/5, 298, 298/1. SPZ člen 167.
izločitvena pravica – posledice neprijave izločitvene pravice v stečajnem postopku – zunajsodna prodaja premičnine
Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka.
Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve.
Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
odškodninska odgovornost za drugega – soprispevek - soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – delo s strojem
Poseg v mirujoč stroj s strani tožnice ni bil vzrok za poškodbo, ki jo je utrpela. V kolikor njena sodelavka stroja ne bi vklopila, do poškodbe sploh ne bi prišlo. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti tako tožeči stranki ni moč očitati, da bi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v stroj je posegla v mirujočem stanju in na podlagi prošnje sodelavke), nastanek škode (tj. da bo sodelavka pritisnila na stikalo) lahko pričakovala.
seznam premoženja dolžnika – končanje izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe
Ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
V skladu z določbo 31. člena ZIZ lahko upnik predlog po tem členu poda ves čas izvršilnega postopka, torej do njegovega konca. Upnik je z vložitvijo takega predloga še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi preprečil končanje predmetnega izvršilnega postopka.
nerazumljiva tožba – nepopolna tožba – zavrženje tožbe – stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka brez obravnave
Ker tožba niti po popravi in dopolnitvi ni bila sposobna za obravnavanje, sodišče ni bilo dolžno izvajati ponujenih dokazov.
V zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, ampak le poravnalni narok, pa še ta je bil preložen na nedoločen čas zaradi poprave in dopolnitve tožbe. Povrnitev stroškov je zato toženka upravičeno zahtevala v predpisanem roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP.
prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe – pravica uporabe nepremičnine
Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.
najem poslovnega prostora – izpraznitev poslovnega prostora – nalog za izpraznitev – neustreznost v najem danih prostorov - odstop od najemne pogodbe – sočasnost izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če stranka nepravilno izpolni svojo obveznost, ima nasprotna stranka na voljo le jamčevalne sankcije, sama pa mora ob dospelosti obveznost izpolniti. Tožena stranka bi zato kljub zatrjevanim napakam morala plačevati najemnino, tako kot je bilo določeno v pogodbi. Od tožeče stranke pa je upravičena zahtevati odpravo napak, in če pri tem ni (bila) uspešna, lahko od pogodbe odstopi, zahteva znižanje najemnine ali pa poskuša doseči sporazumno spremembo pogodbe.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest
Iz ugotovitve, da tožnik sklenitve dogovora s pravnim prednikom toženca, da prevzame v izključno last sporno nepremičnino, ki je bila v njuni solasti, ni dokazal, sledi, da tožnik ni bil v dobri veri o tem, da je izključni lastnik sporne nepremične.
napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072445
ZTVP-1 člen 79, 79/2, 79/3, 139, 139/3, 140. Direktiva Sveta ES 93/22/EGS člen 1.
odškodninska odgovornost – protipravnost pri sklepanju pogodbe – prodajna pogodba – pogodba o borznem posredovanju – dolžno ravnanje borzno posredniške družbe – lastnost stranke – zaščita vlagateljev – investicijsko bančništvo
Iz ZTVP-1 ne izhaja izrecno, da bi bile dolžnosti tožene stranke v primeru sklepanja poslov za svoj račun odvisne od lastnosti posamezne stranke, vendarle pa je potrebno dolžnost varovati interese stranke in dolžnost stranko poučiti o morebitnem nasprotju interesov uporabiti upoštevaje okoliščine posla. Slednje izhaja tudi iz Direktive Sveta ES 93/22/EGS z dne 10. 05. 1993 o investicijskih storitvah na področju investicijskega bančništva. Eden izmed ciljev, navedenih v preambuli direktive je namreč zaščita vlagateljev, pri čemer je obseg varstva dopustno prilagoditi značilnostim posameznih vlagateljev ter nivoju njihovega strokovnega znanja.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
motenje posesti - pravna korist za vložitev tožbe - pravni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja v postopku zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu je bilo na podlagi izdane začasne odredbe vzpostavljeno prejšnje stanje (elektrika priklopljena). Gre za začasno, za čas trajanja postopka veljavno rešitev, zato tožnikov pravni interes za zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja obstaja.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.
ZPP člen 7, 8, 212. SPZ člen 271, 271/2. ZOR člen 210. OZ člen 190. ODZ paragraf 297, 418.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev na pravno poslovni podlagi - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - priposestvovanje - razpravno načelo - pomanjkljive navedbe - neupravičena pridobitev
Zavedanje gradnje na tujem zemljišču izključuje dobrovernost graditeljev.
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu je, da je bil graditelj v dobri veri. To pomeni, da ni vedel, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor z lastnikom zemljišča, pa originarne pridobitve lastninske pravice ni, ker ni mogoče govoriti o graditeljevi poštenosti.
Gola ugotovitev dejstva gradnje brez izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika, da na tej podlagi graditelju priznava lastninskopravne učinke, ne predstavlja osnove za zatrjevani pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičnini.
trditveno in dokazno breme – prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake na vozilu – skrita napaka – pravočasno grajanje napak – jamčevalni zahtevki – pravica do povračila škode
Tožeča stranka vozila z ugotovljenimi karakteristikami ni želela kupiti, vozilo, ki ga je za prodajo oglaševal toženec (pri čemer ni pomembno, ali je spletni oglas za prodajo namestil toženčev sin ali toženec, saj je šlo za prodajo toženčevega vozila, toženec pa ni nasprotoval taki prodaji, niti ni zanikal navedenih karakteristik, ampak je pomembno, da vozilo ni imelo takih lastnosti kot je bilo oglaševano in zatrjevano pri prodaji, enako velja glede pritožbene trditve, da je s tožnikom komuniciral le toženčev sin in ne toženec), pa ni imelo oglaševanih lastnosti.
V skladu z določilom 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ne izpolni svoje obveznosti v določenem roku obvestiti prodajalca o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.