Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Ker tožeča stranka do prenehanja delovnega razmerja po tem, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz objektivnih razlogov ni mogla izrabiti celotnega letnega dopusta, je za tisti del letnega dopusta, ki ga ni mogla izrabiti, upravičena do odškodnine oz. nadomestila.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - bolniški stalež
Dejstvo, da je delavec ob izreku odpovednega roka v bolniškem staležu, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak le na datum, ko mu delovno razmerje preneha.
vročanje v tujino - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Za primer, ko delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je v ZDR določeno, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi objavi na oglasnem mestu na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. To pomeni, da tožena stranka tožniku ni bila dolžna vročati pisanj v Bosno in Hercegovino.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
Sodišče nima ustreznega znanja, da bi preverilo tožnikovo trditev, da mu tožena stranka ni izplačala vsega, kar bi mu bila dolžna po pravnomočni sodbi. Zato je ugodilo predlogu za postavitev sodnega izvedenca ekonomske stroke, tožniku pa je naložilo, naj založi predujem za izdelavo izvedenskega mnenja. Ker tožnik v postavljenem roku predujma ni založil, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in ga na podlagi zaključka, da tožnik prikrajšanja ni dokazal, zavrnilo.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo nagrade za sestanek s stranko, saj je pri odločanju o stroških postopka ustaljena praksa sodišč takšna, da je nagrada za tak sestanek, opravljena pred vložitvijo odgovora na tožbo, že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prejem obvestila ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne podaljša roka za vložitev tožbe, s katero se uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta rok teče od prenehanja delovnega razmerja (izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve njegove delovnega mesta (ker so proizvodi, ki jih je izdeloval, ostajali neprodani) in ker je bilo s strani Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovljeno, da tožena stranka za tožnika (invalida III. kategorije) nima na voljo ustreznega dela oz. delovnega mesta.
Tožbeni zahtevek, da delodajalec na ustrezne račune plača neplačane prispevke za socialna zavarovanja, je denarni zahtevek, ki mora biti postavljen, tako da omogoča prisilno izvršbo. V kolikor ni tako postavljen, ampak je določen le opisno, sodišče prve stopnje s tem, ko mu ugodi, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP; saj izpodbijanega dela sodbe ni mogoče preizkusiti.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna ponuditi prostega delovnega mesta voznika tovornega vozila v B., ker tožnik za to delovno mesto ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev (znanje italijanskega jezika) in ker je bilo to delovno mesto oddaljeno od njegovega prebivališča več kot tri ure z javnim prevoznim sredstvom.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
uskladitev podatkov v matični evidenci – pokojninska osnova – provizija
ZPIZ-1 ne izključuje možnosti, da zavarovanec v času bolniškega staleža prejema tudi del plače, konkretno provizije, ki je vezana na izpolnitev pravnega posla, sklenjenega pred koledarskim letom, v katerem je bil v bolniškem staležu. Zato se ta del plače upošteva pri pokojninski osnovi za koledarsko leto, v katerem je dejansko bil izplačan in so bili zanj plačani prispevki, ter se ga kot takega vpiše v predpisani obrazec M-4/M-8.