izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka tožniku po tem, ko je prva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati in ni bil več v delovnem razmerju, ni mogla zakonito (ponovno) izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Sprememba invalidnosti, nastala po izdaji izpodbijane dokončne odločbe, ni bila ugotovljena in obravnavana v postopku pri tožencu, o takšni spremembi tudi ni bilo mogoče odločiti z dokončno upravno odločbo, zato procesna predpostavka za sodno varstvo ni izpolnjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - šikana - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je bil podan organizacijski razlog za prenehanje potreba po tožničinem delu (ki se je razdelilo med preostale zaposlene) in da tožnica ni bila šikanirana oz. diskriminirana, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – dokazno breme za izpodbijanje domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti
V primeru, ko je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti, je tožena stranka tista, ki mora takšno domnevno ovreči, npr. s trditvami, da pri izpodbijani asignaciji ni šlo za neobičajni način poravnave obveznosti. Poleg tega pa lahko še vedno zatrjuje (tudi v tem primeru je na njej dokazno breme), da obstojijo okoliščine, zaradi katerih ni vedela in ni mogla vedeti, da je bila tožeča stranka v času izpodbijanega dejanja insolventna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prejem obvestila ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne podaljša roka za vložitev tožbe, s katero se uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta rok teče od prenehanja delovnega razmerja (izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo, ker tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v zakonsko predpisanem roku ni podala odgovora na tožbo. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost tožbenega zahtevka, saj so bila zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožniku je bilo dodeljenih 226,80 EUR izredne denarne socialne pomoči z namenom, da plača zapadle račune za ogrevanje. Ker te izredne denarne pomoči ni porabil izključno za plačilo ogrevanja, temveč je 26,80 EUR porabil za prehrano, 18 mesecev ni upravičen do nove izredne socialne pomoči.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati do pravnomočne odločitve v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Ker tožnik ni dokazal, da je vložil pritožbo ustno na zapisnik 1. 4. 2011, niti da je do izteka 15-dnevnega roka vložil pisno pritožbo, je odločba o ustaviti izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom postala dokončna in pravnomočna.
Tožnik po upokojitvi oziroma po priznanju pravice do sorazmernega dela pokojnine ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zato mora preplačilo nadomestila vrniti tožencu. Za izdajo odločbe o povrnitvi preplačila ima toženec ne glede na odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila podlago v določbi 275. člena ZPIZ-1.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – res iudicata
V že pravnomočno zaključenem sporu je bila predmet varstva pravic do priznanja višjega dodatka, kot je bil za tožnika določen v dokončni in pravnomočni odločbi toženke, v tem sporu pa je predmet varstva pravic do pravilnega obračuna in izplačila dodatka na podlagi kasnejše dokončne in pravnomočne odločbe. To pomeni, da ne gre za identična zahtevka. Ugovor, da bi bilo treba tožbo, češ da je o zadevi že razsojeno, zavreči, ni utemeljen.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
vrnitev v prejšnje stanje – prepozna pritožba – opravičljivi razlogi – počitnice
Odsotnost tožnika in zamuda pritožbenega roka zato, ker je bil na počitnicah v Nemčiji in na domačem naslovu ni prejel odvetničinega obvestila o sodbi, ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
Tožnik kot invalid II. kategorije invalidnosti ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker še ni dopolnil 63 let starosti in ker mu je, ker še ni star niti 50 let, zagotovljena poklicna rehabilitacija. Invalidska pokojnina bi mu šla le v primeru, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v primeru poklicne invalidnosti in brez preostale delovne zmožnosti.
izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – veljavnost ZFPPIPP – nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – ustavna presoja ZFPPIPP
Ker so navedene določbe ZFPPIPP prenehale veljati, ima prav sodišče prve stopnje, da družbenik izbrisane družbe ni (več) njen pravni naslednik, zaradi česar izvršbe zoper njega ni mogoče nadaljevati.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.
tožba na nedopustnost izvršbe - stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici
Pritožnica v konkretni zadevi vlaga tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da je nedopustna izvršba na (v zahtevku) določene premičnine. Takšen tožbeni zahtevek pritožnica v skladu s 1. odstavkom 64. člena ZIZ utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico. Med pravdnima strankama gre torej za spor o lastninski pravici na premičninah, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, torej za spor o stvarni pravici.