ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 235/1, 244.
bolniški stalež – recidiv
Z dokončno in pravnomočno odločbo toženca je bilo odločeno, da je tožnik od 1. 11. 2011 dalje zmožen za delo. Ker se tožniku zdravstveno stanje dne 7. 11. 2011 (predlog osebnega zdravnika imenovanemu zdravniku za bolniški stalež) ni poslabšalo, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 11. 2011 dalje neutemeljen.
Sodišče nima ustreznega znanja, da bi preverilo tožnikovo trditev, da mu tožena stranka ni izplačala vsega, kar bi mu bila dolžna po pravnomočni sodbi. Zato je ugodilo predlogu za postavitev sodnega izvedenca ekonomske stroke, tožniku pa je naložilo, naj založi predujem za izdelavo izvedenskega mnenja. Ker tožnik v postavljenem roku predujma ni založil, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in ga na podlagi zaključka, da tožnik prikrajšanja ni dokazal, zavrnilo.
tožba na nedopustnost izvršbe - stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici
Pritožnica v konkretni zadevi vlaga tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da je nedopustna izvršba na (v zahtevku) določene premičnine. Takšen tožbeni zahtevek pritožnica v skladu s 1. odstavkom 64. člena ZIZ utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico. Med pravdnima strankama gre torej za spor o lastninski pravici na premičninah, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, torej za spor o stvarni pravici.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
Ker je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da odškodninska obveznost toženih strank za plačilo izgube na zaslužku oz. rente zaradi zastaranja ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – res iudicata
V že pravnomočno zaključenem sporu je bila predmet varstva pravic do priznanja višjega dodatka, kot je bil za tožnika določen v dokončni in pravnomočni odločbi toženke, v tem sporu pa je predmet varstva pravic do pravilnega obračuna in izplačila dodatka na podlagi kasnejše dokončne in pravnomočne odločbe. To pomeni, da ne gre za identična zahtevka. Ugovor, da bi bilo treba tožbo, češ da je o zadevi že razsojeno, zavreči, ni utemeljen.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43, 44. ZS člen 3. ZDSS-1 člen 28, 28/2.
izostanek z naroka - ustavna odločba - ustavitev postopka
Ker v socialnem sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja do začetka učinkovanja razveljavitve drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 ni bilo pravnomočno odločeno, je potrebno sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker tožnica ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo po izvedenem dokaznem postopku odločilo o tožbenem zahtevku.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – delovno mesto – prokurist
Tožnik opravlja dela voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela v družbi, katere edini družbenik in prokurist je. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga je pretežno opravljal, to je delo voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela, ne pa delo prokurista.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 16.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - kraj opravljanja dela
Četudi je v pogodbi o zaposlitvi kot kraj opravljanja dela določeno „celotna mreža prodajaln“, je treba upoštevati, da se na delo in z dela lahko pride z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi v treh urah. Glede na to, tožnici ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker na delo ni prihajala v poslovalnico v Ljubljani, saj bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom trajal več kot tri ure, osebnega avtomobila pa ni imela (s čimer je bila tožena stranka seznanjena).
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine – sklic skupščine – glasovalne pravice – vpliv kršitve na veljavnost sklepa - obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic
Takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD -1 je obvezno tudi, kadar družba za pridobitev takšnega števila delnic izve na drug način.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor
Tožnik je prejel vabilo na zagovor v petek. V ponedeljek, ko je prišel na delo, se je strinjal s tem, da bo imel zagovor naslednji dan, tj. v torek. V torek se je tožnik tudi dejansko zagovarjal in na zapisnik z zagovora ni podal pripomb. Glede na vse navedeno in ker tožnik tudi ni predlagal preložitve zagovora ali navajal, da se ne bi mogel pripraviti na zagovor, tožniku pravica do obrambe, čeprav od prejema vabila na zagovor do zagovora niso minili trije delovni dnevi, ni bila kršena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj iz razloga, ker se v njej tožniku očitajo kršitve obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, ki v času, iz katerega kršitve izvirajo, še ni veljala. Če bi se ugotovilo, da očitane kršitve predstavljajo kršitve obveznosti po pred tem veljavni pogodbi o zaposlitvi ali zakonskih obveznosti, bi bila odpoved (ob predpostavki, da so izpolnjene ostale zahteve iz ZDR) lahko zakonita.
Tožniku je bilo dodeljenih 226,80 EUR izredne denarne socialne pomoči z namenom, da plača zapadle račune za ogrevanje. Ker te izredne denarne pomoči ni porabil izključno za plačilo ogrevanja, temveč je 26,80 EUR porabil za prehrano, 18 mesecev ni upravičen do nove izredne socialne pomoči.
Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
vrnitev v prejšnje stanje – prepozna pritožba – opravičljivi razlogi – počitnice
Odsotnost tožnika in zamuda pritožbenega roka zato, ker je bil na počitnicah v Nemčiji in na domačem naslovu ni prejel odvetničinega obvestila o sodbi, ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ- 1 člen 60, 67, 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1C, poglavje VI.B točka B C.
invalidska pokojnina – telesna okvara
Tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, ker kot invalid III. kategorije ni dopolnil 63 let starosti, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti pa ni podana.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.