V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
tožba na nedopustnost izvršbe - stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici
Pritožnica v konkretni zadevi vlaga tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da je nedopustna izvršba na (v zahtevku) določene premičnine. Takšen tožbeni zahtevek pritožnica v skladu s 1. odstavkom 64. člena ZIZ utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico. Med pravdnima strankama gre torej za spor o lastninski pravici na premičninah, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, torej za spor o stvarni pravici.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – delovno mesto – prokurist
Tožnik opravlja dela voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela v družbi, katere edini družbenik in prokurist je. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga je pretežno opravljal, to je delo voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela, ne pa delo prokurista.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43, 44. ZS člen 3. ZDSS-1 člen 28, 28/2.
izostanek z naroka - ustavna odločba - ustavitev postopka
Ker v socialnem sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja do začetka učinkovanja razveljavitve drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 ni bilo pravnomočno odločeno, je potrebno sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker tožnica ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo po izvedenem dokaznem postopku odločilo o tožbenem zahtevku.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.
Tožbeni zahtevek, da delodajalec na ustrezne račune plača neplačane prispevke za socialna zavarovanja, je denarni zahtevek, ki mora biti postavljen, tako da omogoča prisilno izvršbo. V kolikor ni tako postavljen, ampak je določen le opisno, sodišče prve stopnje s tem, ko mu ugodi, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP; saj izpodbijanega dela sodbe ni mogoče preizkusiti.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
stranka postopka – fizična oseba – firma samostojnega podjetnika – predujem za prvo fazo izvedenskega dela – višina predujma
V sklepu prvostopenjskega sodišča je bila tožena stranka označena napačno kot 1.) J. P. in kot 2.) L. P. J. s.p..
Firma L, PJ s.p., označuje (opredeljuje) JP, torej fizično osebo. Edina oseba, ki je na strani tožene stranke udeležena v postopku, je torej JP. Tako jo je treba tudi označevati.
ZDR člen 15, 15/4, 184, 200. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4. OZ člen 131, 162.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kontrahirna dolžnost - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - ustrezno delo - dejansko delo
Tožena stranka je spoštovala omejitve, ki za tožnika kot invalida III. kategorije invalidnosti izhajajo iz dokončne odločbe ZPIZ, tako da se je (ne da bi sklenila novo pogodbo o zaposlitvi) s tožnikom dogovorila, da bo v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi opravljal dela in naloge, ki jih lahko opravlja. To pomeni, da ni kršila njegovih pravic (pravic delovnega invalida). Zaradi neobstoja protipravnega ravnanja tožnikov odškodninski zahtevek ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo le tako, da bi tožniku dosodilo nekaj, česar ni zahteval (izplačilo plače za mesec december), temveč tako, da je dosodilo drugače, kot je tožnik zahteval (ni naložilo obračuna že izplačane plače za mesec december). Iz tega razloga ne zadošča, da bi pritožbeno sodišče le razveljavilo tisti del izpodbijane sodbe, s katero je bilo naloženo plačilo izven okvirov tožbenega zahtevka, ampak je treba v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
vrnitev v prejšnje stanje – prepozna pritožba – opravičljivi razlogi – počitnice
Odsotnost tožnika in zamuda pritožbenega roka zato, ker je bil na počitnicah v Nemčiji in na domačem naslovu ni prejel odvetničinega obvestila o sodbi, ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
uskladitev podatkov v matični evidenci – pokojninska osnova – provizija
ZPIZ-1 ne izključuje možnosti, da zavarovanec v času bolniškega staleža prejema tudi del plače, konkretno provizije, ki je vezana na izpolnitev pravnega posla, sklenjenega pred koledarskim letom, v katerem je bil v bolniškem staležu. Zato se ta del plače upošteva pri pokojninski osnovi za koledarsko leto, v katerem je dejansko bil izplačan in so bili zanj plačani prispevki, ter se ga kot takega vpiše v predpisani obrazec M-4/M-8.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.