Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Pravico do delne pokojnine ima z izpolnjevanjem ostalih z ZPIZ-1 določenih pogojev tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega čas in je hkrati zavarovan za največ polovični delovni čas ter izpolnjuje pogoj starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je tožnik kot odvetnik še vedno zavarovan za poln delovni čas, ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati do pravnomočne odločitve v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - šikana - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je bil podan organizacijski razlog za prenehanje potreba po tožničinem delu (ki se je razdelilo med preostale zaposlene) in da tožnica ni bila šikanirana oz. diskriminirana, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo nagrade za sestanek s stranko, saj je pri odločanju o stroških postopka ustaljena praksa sodišč takšna, da je nagrada za tak sestanek, opravljena pred vložitvijo odgovora na tožbo, že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prejem obvestila ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne podaljša roka za vložitev tožbe, s katero se uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta rok teče od prenehanja delovnega razmerja (izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj iz razloga, ker se v njej tožniku očitajo kršitve obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, ki v času, iz katerega kršitve izvirajo, še ni veljala. Če bi se ugotovilo, da očitane kršitve predstavljajo kršitve obveznosti po pred tem veljavni pogodbi o zaposlitvi ali zakonskih obveznosti, bi bila odpoved (ob predpostavki, da so izpolnjene ostale zahteve iz ZDR) lahko zakonita.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - sprememba prebivališča - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica do 5. dne v mesecu (avgustu) toženi stranki ni sporočila podatkov o prisotnosti na delu za pretekli mesec. Zaradi tega tožena stranka ni mogla pravočasno in pravilno pripraviti pisnega obračuna plače oziroma odvesti predpisanih davkov in prispevkov. Glede na to, da je bila tožnica na nujnost pravočasnosti dostave liste prisotnosti opozorjena že v prejšnjih mesecih (meseca maja), je naklepoma kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je podan razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve njegove delovnega mesta (ker so proizvodi, ki jih je izdeloval, ostajali neprodani) in ker je bilo s strani Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovljeno, da tožena stranka za tožnika (invalida III. kategorije) nima na voljo ustreznega dela oz. delovnega mesta.
Ker tožnik ni dokazal, da je vložil pritožbo ustno na zapisnik 1. 4. 2011, niti da je do izteka 15-dnevnega roka vložil pisno pritožbo, je odločba o ustaviti izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom postala dokončna in pravnomočna.
Tožnik po upokojitvi oziroma po priznanju pravice do sorazmernega dela pokojnine ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zato mora preplačilo nadomestila vrniti tožencu. Za izdajo odločbe o povrnitvi preplačila ima toženec ne glede na odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila podlago v določbi 275. člena ZPIZ-1.