sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati do pravnomočne odločitve v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.
izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – veljavnost ZFPPIPP – nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – ustavna presoja ZFPPIPP
Ker so navedene določbe ZFPPIPP prenehale veljati, ima prav sodišče prve stopnje, da družbenik izbrisane družbe ni (več) njen pravni naslednik, zaradi česar izvršbe zoper njega ni mogoče nadaljevati.
Tožnik kot invalid II. kategorije invalidnosti ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker še ni dopolnil 63 let starosti in ker mu je, ker še ni star niti 50 let, zagotovljena poklicna rehabilitacija. Invalidska pokojnina bi mu šla le v primeru, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v primeru poklicne invalidnosti in brez preostale delovne zmožnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka tožniku po tem, ko je prva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati in ni bil več v delovnem razmerju, ni mogla zakonito (ponovno) izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Sprememba invalidnosti, nastala po izdaji izpodbijane dokončne odločbe, ni bila ugotovljena in obravnavana v postopku pri tožencu, o takšni spremembi tudi ni bilo mogoče odločiti z dokončno upravno odločbo, zato procesna predpostavka za sodno varstvo ni izpolnjena.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - šikana - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je bil podan organizacijski razlog za prenehanje potreba po tožničinem delu (ki se je razdelilo med preostale zaposlene) in da tožnica ni bila šikanirana oz. diskriminirana, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
stranka postopka – fizična oseba – firma samostojnega podjetnika – predujem za prvo fazo izvedenskega dela – višina predujma
V sklepu prvostopenjskega sodišča je bila tožena stranka označena napačno kot 1.) J. P. in kot 2.) L. P. J. s.p..
Firma L, PJ s.p., označuje (opredeljuje) JP, torej fizično osebo. Edina oseba, ki je na strani tožene stranke udeležena v postopku, je torej JP. Tako jo je treba tudi označevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna ponuditi prostega delovnega mesta voznika tovornega vozila v B., ker tožnik za to delovno mesto ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev (znanje italijanskega jezika) in ker je bilo to delovno mesto oddaljeno od njegovega prebivališča več kot tri ure z javnim prevoznim sredstvom.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – dokazno breme za izpodbijanje domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti
V primeru, ko je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti, je tožena stranka tista, ki mora takšno domnevno ovreči, npr. s trditvami, da pri izpodbijani asignaciji ni šlo za neobičajni način poravnave obveznosti. Poleg tega pa lahko še vedno zatrjuje (tudi v tem primeru je na njej dokazno breme), da obstojijo okoliščine, zaradi katerih ni vedela in ni mogla vedeti, da je bila tožeča stranka v času izpodbijanega dejanja insolventna.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo nagrade za sestanek s stranko, saj je pri odločanju o stroških postopka ustaljena praksa sodišč takšna, da je nagrada za tak sestanek, opravljena pred vložitvijo odgovora na tožbo, že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo.
uskladitev podatkov v matični evidenci – pokojninska osnova – provizija
ZPIZ-1 ne izključuje možnosti, da zavarovanec v času bolniškega staleža prejema tudi del plače, konkretno provizije, ki je vezana na izpolnitev pravnega posla, sklenjenega pred koledarskim letom, v katerem je bil v bolniškem staležu. Zato se ta del plače upošteva pri pokojninski osnovi za koledarsko leto, v katerem je dejansko bil izplačan in so bili zanj plačani prispevki, ter se ga kot takega vpiše v predpisani obrazec M-4/M-8.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavcu ni mogoče očitati, da v času, ko še ni vedel, da bodo nastopili pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, delodajalca ni zaprosil za izrabo letnega dopusta. Ko še ni podal odpovedi, ni mogel vedeti, da mu bo delovno razmerje prenehalo. Tožeča stranka od dneva, ko je izvedela za prenehanje delovnega razmerja do dejanskega prenehanja delovnega razmerja, ni mogla koristiti letnega dopusta zaradi objektivnih okoliščin, zato ji za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo.