redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Delavec s tem, da je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, huje krši delovne obveznosti. Zaradi takšne kršitve mu delodajalec (ob izpolnjenih ostalih pogojih) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka. O predlogu mora odločiti najkasneje v treh dneh, pri tem pa ne presoja, ali je tožeča stranka svoje trditve dokazala, temveč le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Če presodi, da tožeča stranka tega ni storila, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in se ne ukvarja s preostalimi pogoji za izdajo začasne odredbe.
uporaba stanovanja v skupni lastnini - plačilo uporabnine – uporabnina – skupna lastnina
Uporabnina je posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo imetnik stvari lahko izbral.
Le če bi toženka tožniku souporabo stanovanja onemogočala, ali ga kako drugače ovirala pri razpolaganju z njegovim premoženjem, bi prevzela riziko oz. tveganje, ali ji bo izključna posest stanovanja prinašala korist oz. dohodek.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - bolniški stalež - reparacija - nadomestilo za čas brezposelnosti
Dejstvo, da je delavec v času poskusnega dela v bolniškem staležu, ne more utemeljiti negativne ocene poskusnega dela, na podlagi katere bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
teorija o realizaciji – podpis pogodbe s strani osebe, ki ni zakoniti zastopnik – pogodba o posredovanju
Dejstvo, da ima tožena stranka sedež na naslovu, na katerem je tožeča stranka ponujala nepremičnino v najem, namreč izkazuje le, da je bila realizirana najemna pogodba med toženo stranko in tretjo osebo – najemodajalcem. Nedvomno pa navedeno ne izkazuje realizacije pogodbe o posredovanju, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena.
Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da tožnikova navedba, naj se izrek sodbe glasi, „da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR“, ne ustreza zahtevi po določni postavitvi zahtevka v tožbi.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - habilitacija - pritožbena novota - pogoj nekrivde
Tožnica, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker ni bila izvoljena v naziv asistent), v pritožbi prvič navaja dejstva v zvezi s svojim sodelavcem (glede habilitacije), pri tem pa tudi navaja, da teh dejstev predhodno ni mogla podati zaradi varovanja osebnih podatkov. To pa ne predstavlja opravičljivega razloga, da bi bile pritožbene novote dopustne.
postopek za določitev nujne poti – stvarna služnost – služnost parkiranja – pravdni postopek
Stvarna služnost (služnost parkiranja) lahko nastane z zakonom ali na podlagi pravnega posla ali pa z odločbo državnega organa. Služnostna pravica se ugotavlja v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, kjer sodišče odloča o določitvi nujne poti. Določitev služnosti parkiranja tako ne more biti predmet postopka za določitev nujne poti.
Solastnik stanovanja oziroma enostanovanjske hiše ima proti drugemu solastniku na voljo vindikacijsko tožbo za varovanje svojega dela solastne stvari na podlagi 100. člena SPZ le, če je solastna stvar med solastniki glede njene uporabe in posesti razdeljena.
nasprotna tožba – slovenska jurisdikcija – skupno premoženje v tujini
Sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če zahtevek iz nasprotne tožbe izhaja iz dejstev kot tožbeni zahtevek.
Škodljiva posledica nastane, tudi če se zahteva odškodnina za nematerialno škodo zaradi telesne poškodbe, praviloma tam, kjer je prišlo do telesne poškodbe.
Škodljiva posledica je bil zlom roke. Glede na to je izbirno pristojno tudi sodišče v Ljubljani, saj se je v njegovem sodnem okolišu pripetil zlom roke tožeče stranke. Ni pa pristojno sodišče v Novem mestu, kjer ima tožeča stranka svoje prebivališče.
ZObr člen 100.a. ZJU člen 16, 16/3, 24, 25. ZSPJS člen 3. ZDDO člen 65.
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri pleči - dejansko delo - čista denarna terjatev - sodno varstvo
S tem, ko je tožena stranka tožeči stranki za dela in naloge, ki jih je opravljala, izplačevala nižjo plačo kot njenim sodelavcem, jo je diskriminirala oz. ji ni izplačevala plače, kot je določena v zakonu, predpisih oz. kolektivnih pogodbah.
javni uslužbenec - vojak - plača - razporeditev na drugo delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje
Ker pri tožniku razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine (iz skupine J je bil razporejen v skupino C), tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki jih je tožnik dosegel pred razporeditvijo.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
V spisu ni vročilnice, ki bi jo podpisala naslovnik in vročevalec, ampak le nepodpisana vročilnica. Položaj je podoben kot v primeru, ko se vročilnica izgubi.
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignatar ne dobi izpolnitve od asignata.
Smrt asignata ne vpliva na plačilo. Ker je asignat umrl še pred zapadlostjo plačila obveznosti, tožena stranka za poravnavo teh obveznosti še ne more biti odgovorna. Tožeča stranka bi morala izpolnitev najprej terjati od dedičev in šele, če v dodatnem roku ne bi dobila izpolnitve, bi lahko zahtevala izpolnitev od tožene stranke (asignanta) na podlagi kavzalnega temeljnega posla.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta, naloge in odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se z ničemer ne spremenijo.
Okoliščina, da tožena stranka (delodajalec) ni bila več zainteresirana za to, da bi tožnica pri njej opravljala delo, ne pomeni, da ji v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni dolžna izplačati s pogodbo dogovorjene plače in regresa za letni dopust.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je podano nasprotje med izrekom izpodbijane sodbe (v katerem je odločeno o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in obrazložitvijo (v kateri je sodišče prve stopnje zapisalo razloge v zvezi s pisno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061740
ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – škoda – vrsta škode – pomanjkljiva trditvena podlaga – res iudicata – plačilo rente – plačilo izgubljenega dogodka
Predpostavka, brez katere o odškodnini v nobenem primeru ni mogoče govoriti, je obstoj škode, pri tem pa je ključnega pomena, kakšno vrsto škode tožnik vtožuje (odškodnina zaradi neupravičenega pripora mu je že pravnomočno prisojena – res iudicata). Oboje, plačilo rente in plačilo izgubljenega dohodka, predstavlja obliko premoženjske škode, ki je vezana na prikrajšanje zaradi škodnega dogodka. Da bi oškodovanec lahko uspešno uveljavljal eno ali drugo od navedenih oblik premoženjske škode, bi moral dokazati, da je zaradi škodnega dogodka (konkretno neupravičenega pripora) prikrajšan v svoji premoženjskopravni sferi.
razmerja med starši in otroki – preživljanje – preživnina – povrnitev izdatkov za preživljanje – verzijski zahtevek
Pravilno je, da se od skupno ugotovljenih preživninskih stroškov štipendija in otroški dodatek odštejeta, preostanek pa krijeta oba preživninska zavezanca glede na njuno zmožnost.