zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – napačen pravni pouk
Zoper sodbo sodišča, s katero je to zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, pritožba ni dovoljena iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1), iz ostalih pritožbenih razlogov pa le v primeru, da bi bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku ali bil izrečen odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi, v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od primerov, ki jih zakon taksativno določa, zato je bilo treba kljub danemu pravnemu pouku o dovoljeni pritožbi, ki pa je napačen, storilčevo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - pisno obvestilo o nameravani odpovedi
Tožena stranka je zaradi težkega ekonomskega in finančnega položaja zmanjševala število izvajalcev na posameznih delovnih mestih. Zaradi reorganizacije se delo v obliki, kot ga opravljal tožnik po pogodbi o zaposlitvi, ne opravlja več, zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-648/09, da je lahko pooblastilo predloženo tudi v fotokopiji, ker gre za prilogo k vlogi, sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči tožbe, češ da ji je bila priložena le fotokopija pooblastila odvetniku, ki je tožbo sestavil.
javni uslužbenec - vojak - dodatek k plači - dodatek za stalnost - res iudicata - vmesna sodba - tožbeni zahtevek
V pravnomočno razsojeni zadevi je bil tožbeni zahtevek postavljen opisno, tožniku pa je bil prisojen dodatek za stalnost v odstotkih od osnovne plače. V obravnavani zadevi pa je tožbeni zahtevek konkretiziran po višini. Ker se šteje, da je bilo pravnomočno odločeno o temelju tožbenega zahtevka iz naslova dodatka za stalnost za obdobje, ima v tem delu pravnomočna sodba naravo vmesne sodbe. Pravnomočna vmesna sodba veže stranki in sodišče glede podlage tožbenega zahtevka, tako kot se glasi njen izrek, in v tem obsegu zato ponovno sojenje ni mogoče. Ker tožena stranka ni prostovoljno izpolnila s pravnomočno (vmesno) sodbo naložene obveznosti, je tožnik za izvršitev te pravnomočne sodbe vložil novo tožbo, s katero je po višini vtoževal pripadajoči dodatek za stalnost, zato ne gre za „res iudicata“.
plača - prikrajšanje pri plači - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Ker tožena stranka pri izračunu neto pripadajočega zneska plače tožnice ni upoštevala dogovorjene bruto osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, ampak je izhajala iz nižjih zneskov bruto plače, je utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med plačo, obračunano z v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno bruto osnovo, in plačo, kot izhaja iz plačilnih list in kot jo je tožnica prejela.
V obravnavani zadevi je dejstvo, da tožeča stranka tožbe ni popravila, povzročilo konec postopka zunaj obravnave. Tožena stranka, ki ji je bila (nepopolna) tožba vročena v odgovor, je imela pravico specificirati stroške, ki so ji v zvezi s postopkom nastali, v roku 15 dni od prejema odločbe.
V tožbi, ki se nanaša na izplačilo dodatka za izmensko delo, dodatka za turnusno delo (oba v približni višini 10 % osnovne plače) in dodatka za nočno delo, je že na prvi pogled očitno, da je navedena vrednost 200,00 EUR kot vrednost spornega predmeta, prenizka. To pomeni, da bi se moralo sodišče prve stopnje na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Dokler tega ne stori, ni mogoče kot vrednosti spornega predmeta vzeti tiste, ki jo je navedla tožeča stranka.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači
Dodatek v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik je s svojim ravnanjem (kričanje na nadrejenega delavca v pisarni in kuhinji, mahanje proti njemu z zajemalko, žuganje z roko, grožnja s ponovnim srečanjem) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer so podani vsi znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti (nadrejeni delavec se je bal, vedel je tudi, da se tožnik ukvarja z boksom). Na podlagi takšne kršitve je ob izpolnjenih formalnih pogojih (rok za podajo odpovedi, zagovor) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravici - samostojni podjetnik - izbris iz registra
Okoliščina, da je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz sodnega registra, ne vpliva na njegovo legitimacijo v individualnem delovnem sporu, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Odpoved pravici, ki je zakonsko določena in ki je osnova za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja kot javnih dajatev, s katerimi se zbirajo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (pravici do regresa za letni dopust in do nadomestila plače v času upravičene odsotnosti od dela), ni veljavna, če zakon takšne možnosti posebej ne dopušča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obveščanje delodajalca - izostanek z dela - okoliščine - interesi pogodbenih strank
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita že zato, ker delavca najmanj 5 dni zaporedoma ni bilo na delo, pa o razlogih za svojo odsotnost delodajalca ni obvestil, ampak bi moral biti za zakonitost odpovedi izpolnjen tudi pogoj, da glede na interese pogodbenih strank in vse okoliščine primera z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Ker v tožbi zatrjevanega načina nastanka škodnega dogodka niso potrdile niti ostale v postopku zaslišane priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da škodni dogodek kot ga zatrjuje tožnik, tožnik ni dokazal. To pa pomeni, da ni dokazal enega od ključnih elementov civilnega delikta: nastanka škodnega dogodka, ki mora biti kumulativno podan poleg obstoja nedopustnega ravnanja zavarovanca tožene stranke in pa vzročne zveze med takšnim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
obnova postopka – nov dokaz – novo izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi izven pravde, ni nov dokaz, ki bi omogočal obnovo postopka, saj predstavlja le del trditvenega gradiva stranke. Nov dokaz mora tudi sicer obstajati že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, le da stranka zanj ni vedela, ne pa, kot je to v obravnavanem primeru, ko je stranka izvedensko mnenje pridobila šele po pravnomočnosti sodbe.
Za priglasitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali zaradi dela izvršitelja, zadošča, da upnik stroške priglasi in da priloži obračune izvršitelja. Sodišče pa lahko, če podvomi v obračune, od upnika zahteva, da predloži dodatna dokazila o opravljenem delu izvršitelja.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med razlogi sodbe in zapisnikom o izvedbi dokazov – odločilno dejstvo – navedba paricijskega roka – zastopanje
Očitane protispisnost se ne nanaša na odločilno dejstvo, kar je pogoj za obstoj absolutne bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 83, 83/2, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe navajala, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker očitanega ravnanja (zloraba položaja pri delodajalcu za pridobivanje osebne koristi in kršitev carinskih predpisov) ni storila, da je tožena stranka tožničini sodelavki za istovrstno ravnanje izrekla le opominjevalno sankcijo oziroma da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le povračilni ukrep zaradi tožničine sindikalne aktivnosti v preteklosti. S temi navedbami tožnica ni verjetno izkazala obstoja njene nedenarne terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu, da bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe (zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, izplačilo nadomestila plače).
načelo kontradiktornosti – pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem - jezik v postopku – uporaba jezika stranke
Ker v konkretnem primeru sodišče ni dajalo prednosti nobeni od strank, temveč je na podlagi 282. čl. ZPP zgolj ugotovilo, da se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni pristopila na poravnalni narok, kršitev načela kontradiktornosti ni podana.
pravni interes za pritožbo – postopek za delitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – pravnomočna odločitev – nadaljevanje postopka
Ker se je nepravdni postopek, ki je bil z izpodbijanim sklepom prekinjen skladno z 118. čl. ZNP, nadaljeval s trenutkom, ko je bil pravdni postopek pravnomočno končan, predlagateljica, katere cilj je, da se postopek nadaljuje, nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev o prekinitvi postopka. Četudi bi bilo njeni pritožbi ugodeno, v dani situaciji od tega namreč ne bi imela nobene pravne koristi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zdravstveno stanje - sodni izvedenec
Ker je bil tožnik v spornem obdobju hudo telesno in duševno bolan, mu ni mogoče očitati, da se izobraževanja, na katerega da je napotila tožena stranka, ni udeležil iz neutemeljenih razlogov.
ZObr člen 1, 39. ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (pilot), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožnik upravičen do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS, ki se nanaša na vse pilote v enotah SV.