ZZVZZ člen 12, 23, 106.URS člen 51.ZPP člen 243, 370/3.
pravica do zdravniškega varstva - zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - posledice odstopanja od dogovorjenih standardov
Za odstopanja od dogovorjenega standarda je šteti drugačen postopek kot je določen s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine, v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov in o drugačnih normativih in pogojih opravljanja storitev, če so s tem povezani višji stroški.
prenehanje delovnega razmerja za obrtnika - odjava obrti - ustanovitev nove gospodarske družbe - obveznost sklenitve delovnega razmerja
Obrtnica je soustanoviteljica družbe z omejeno odgovornostjo kot nove gospodarske družbe, njena obratovalnica pa je prenehala zaradi odjave obrti. V takem primeru tudi enaka oziroma podobna dejavnost in opravljanje dejavnosti družbe v prostorih nekdanje obrtne delavnice še ne pomeni, da je družba pravni naslednik obratovalnice. Predvsem pa ni nobene pravne podlage, da bi morala družba zaposliti vse delavce nekdanje zasebne delodajalke. Lahko jih, vendar o tem koga bo zaposlila, odloča družba samostojno in tožnik ne more zahtevati sklenitve delovnega razmerja s sodbo sodišča.
Ob dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe, na katere je revizijsko sodišče vezano, da tožena stranka ni opravila primerjave med vsemi primerjalnimi delavci, da ni sledila določbam svojega pravilnika pri ocenjevanju delovne uspešnosti in da je pri oceni uspešnosti upoštevala tudi bolniške odsotnosti, zaključek sodišča ni mogel biti drugačen, kot da je bil postopek ocenjevanja tožnice nezakonit, ker kriteriji za ohranitev delovnega razmerja niso bili uporabljeni objektivno.
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik sodišča, ki bi moralo odločati o zadevi, predstavlja po presoji vrhovnega sodišča tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
prvo soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetij - zahteva za zadržanje izvršitve odločitve
Odločitev po 2. odstavku 19. člena ZLPP predstavlja odločitev o prvem soglasju k lastninskemu preoblikovanju, ki ni podlaga za vpis v sodni register po določbah ZLPP niti po določbah ZZLPPO. Zato je bila zahteva za zadržanje izvršitve odločitve o prvem soglasju s prepovedjo vpisa v sodni register utemeljeno zavrnjena.
lastninsko preoblikovanje podjetja - odobritev programa - odobritev vpisa v sodni register - pristojnosti Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo
ZLPP v nobeni določbi ne določa, da bi morala Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo ob odobritvi programa lastninskega preoblikovanja, ali ob odobritvi vpisa podjetja v sodni register, preverjati tudi ustreznost in pravilnost sestave organov, ki so o tem odločali, njihovo sklepčnost ali podobne okoliščine oz. dejstva. Ker to ni predmet upravnega postopka odobritve programa lastninskega preoblikovanja oz. odobritve vpisa v sodni register, tudi sodno varstvo o tem ne more biti zagotovljeno v okviru upravnega spora.
lastninjenje športnih objektov - priznanje lastninske pravice športnemu društvu
Ker je v zemljiški knjigi športno društvo ves čas vpisano kot lastnik obravnavanih športnih objektov, občina ni imela pravne podlage v 1. odstavku 64. člena ZSpo, da je z odlokom razglasila te objekte za objekte občinskega pomena v lasti občine.
postopek lastninskega preoblikovanja - zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov - začasna odredba
Če upravičenec ne predlaga izdaje začasne odredbe po ZLPP, se podjetje lahko lastninsko preoblikuje. Razlogov zaradi katerih upravičenec ni vložil predloga za izdajo začasne odredbe v postopku lastninskega preoblikovanja ni mogoče presojati.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje - delovno razmerje za nedoločen čas
Če delovno razmerje za določen čas ni bilo sklenjeno v nasprotju z zakonom, delo, ki se je opravljalo, ni izgubilo narave začasnosti in če delavec tudi ni ostal na delu potem, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, ni podlage za ugotovitev, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas (18. člen ZDR (1990)). Glede prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za vnaprej datumsko točno določen čas, poseben sklep o prenehanju ni konstitutivne narave, ampak je le deklaratoren sklep: delovno razmerje delavcu preneha tudi, če takega sklepa ne bi bilo. (Ne)izdaja sklepa neposredno tudi ne vpliva na možnost varstva pravic in kasneje sodnega varstva.
Ker tožena stranka pri določanju trajno presežnih delavcev ni imela vnaprej izdelanih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov, kar enako ugotavljata obe nižji sodišči, to pomeni, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi. Zaradi nezakonitega postopka tudi ni mogoče ugotoviti resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja tožnika.
Ker pomeni opustitev uporabe določbe drugega odstavka 98. člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, storjeno pred sodiščem druge stopnje, da to vpliva na pravilnost in zakonitost celotnega sklepa.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 in 46. člen ZUstS lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo.
Ker ni bilo dogovora med strankama delovnega razmerja, pravilo pa je, da je brez drugačnega dogovora delovno razmerje vedno sklenjeno za nedoločen čas, ker pač delovno razmerje za določen čas (glede na zakonske določbe) vedno pomeni samo izjemo, ki jo je potrebno posebej dogovoriti (to izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 12. člena ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.). Zato je ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik 5.1.1998 pričel z delom pri drugotoženi stranki in da je to delo normalno opravljal več kot dva meseca, preden je prišlo do prvega pogovora med strankama, to pomeni, da je dejansko bil od navedenega datuma pri drugotoženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas.
prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno - odpravnina
Tožena stranka - delodajalec - v zvezi s tožniki ni izvedla postopka za ugotavljanje, da njihovo delo trajno ni potrebno. V sklepih o prenehanju delovnega razmerja je tožena stranka odločila, da imajo tožniki pravico do 50 % odpravnine. Eden tožnik zoper takšen sklep ni ugovarjal, drugi pa so ugovore umaknili. Tožniki v skladu z določbami 111. in naslednjih členov niso izpodbijali pravice veljavnosti umikov ugovor. Navedeno pomeni, da so tožniki soglašali z višino v sklepih določene odpravnine.
plače v državnih organih - zmanjšanje plače - pogoji za opravljanje dela
Delodajalec - D. (Republika Slovenija) je delavki, ki ni izpolnjevala pogojev strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj ter ni pristala na dodatno izobraževanje, zakonito določil (znižal) plačo tako, da ji je določil osnovni količnik za njeno tarifno skupino, brez možnosti napredovanja.
delegacija pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Iz navedb Delovnega sodišča v Mariboru izhaja, da je tožnik sodnik porotnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 49, 63/1, 263, 263/2, 264, 264/2.
soglasje za vpis preoblikovanega podjetja v register - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - predlagatelj
Odpravo odločbe po nadzorstveni pravici lahko predlagajo le osebe, ki so v postopku izdaje odločbe, ki naj bi se odpravila, sodelovale kot stranke, javni tožilec in družbeni pravobranilec; ker tožeča stranka v predhodnem postopku ni sodelovala kot stranka, bi bilo potrebno njen predlog zavreči. Ker pa je prvostopni upravni organ štel predlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici kot vložen od upravičene osebe, je po tem, ko je ugotovil, da niso podani razlogi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ravnal pravilno, ko ga je zavrnil.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba - program lastninskega preoblikovanja
Po ureditvi ZLPP mora podjetje, zavezano lastninskemu preoblikovanju, izločiti z začasno odredbo določene nepremičnine, razen tistih, ki jih ni mogoče po zakonu vrniti v naravi. Izločitev mora biti v programu lastninskega preoblikovanja izvedena tako, da so nepremičnine opisane z navedbo parcelnih številk, kultur in izmer. Okoliščina, da oznake izločenih nepremičnin v programu lastninskega preoblikovanja niso enake tistim ob podržavljenju, še ne pomeni, da izdana začasna odredba ni pravilno realizirana. V takem primeru je pomembno primerjati katastrsko stanje ob podržavljenju s tistim ob izdaji začasne odredbe oziroma določitvi programa lastninskega preoblikovanja.
lastninsko preoblikovanje podjetja - revizija - stranka v postopku - stranski udeleženec
Zgolj lastninske povezave v okviru vlaganja kapitala v ustanavljanje podjetij ne morejo izkazovati položaja stranke - stranskega udeleženca v postopku revizije, ki se opravlja po določbah 49. in 49.a člena ZLPP.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v socialnih sporih iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja, v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem in v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, to je v sporih, do katerih pride pri uporabi določb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma pri priznavanju pravic iz njega. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja plačilo premij iz prostovoljnega zavarovanja, kar pomeni, da gre za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Glede na zakonske določbe gre zato za socialni spor v smislu določb druge točke prvega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, je socialno sodišče pristojno za odločanje v spornem primeru.