nepopolna revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče preizkuša samo izpodbijani del pravnomočne sodbe. Če revident tega dela sodbe ne opredeli niti z zneskom niti z deležem, izraženim v ulomku ali odstotku, je revizija nepopolna. Nepopolno revizijo pa lahko sodišče samo zavrže.
V odločbi izvenobravnavnega senata kot inštančni odločbi bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi imela razlogov o pritožbenih navedbah glede odločilnih dejstev (1. odstavek 395. člena ZKP). V to odločbo pa ne spadajo nepotrebna ponavljanja že zapisanih zaključkov prvostopenjskega organa.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v izvedenskem mnenju
Izvid sodnega izvedenca medicinske stroke vsebuje podroben opis stanja tožnikovih prstov po posameznih členkih, pri sestavi mnenja o tem, ali so tožniku ostale kakšne trajne posledice v smislu splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa je to stanje posameznega poškodovanega prsta obravnaval kot celoto in ne več po sklepih. Ne gre torej za nasprotje med navedbami o vsebini listin in samo vsebino listine, saj je izvedensko mnenje v sodbi korektno povzeto.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - hišna preiskava - seja pritožbenega senata - nedovoljeni dokazi - navzočnost prič pri hišni preiskavi - navzočnost odvetnika
Določbe 3. odstavka 216. člena ZKP ni mogoče razlagati drugače, kot da morata biti obe polnoletni priči pri hišni preiskavi vseskozi navzoči. Ker je bila v obravnavanem primeru ena od prič krajši čas odsotna, sodišče svoje odločbe v skladu z 219. členom ZKP ne bi smelo opreti na dokaze, pridobljene v tem času. Dokazna prepoved torej velja le za dokaze, pridobljene s tem procesnim dejanjem, ko navedeni zakonski pogoj za izvedbo hišne preiskave ni bil izpolnjen.
Ravnanje organov za notranje zadeve, ki so preiskavo prostorov začeli 10 minut po danem pouku iz 2. odstavka 215. člena ZKP, ne da bi bilo pred tem izkazano, da je odvetnik, ki ga je obsojenec zahteval, izjavil, da pri preiskavi ne bo navzoč, pa tudi ne, da je bil sploh obveščen, pomeni kršitev navedene določbe.
V 1. odstavku 445. člena ZKP sicer niso navedena merila, na podlagi katerih predsednik senata ali senat presojata, ali je navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari, vendar mora sodišče druge stopnje v skladu s 1. odstavkom 395. člena ZKP v svoji odločbi navesti razloge, zakaj obsojenca ni obvestilo o svoji seji.
sodba na podlagi pripoznave - preklic pripoznave - izjava dana v zmoti - možnost obravnavanja pred sodiščem - sestava zapisnika - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kršitev pravil o sestavi zapisnika, ki jih vsebujejo 122. do 127. člen ZPP, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - izpodbijanje kupoprodajne pogodbe - privolitev imetnika stanovanjske pravice
Obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla, na podlagi katerega je taka vknjižba mogoča.
upravni postopek - položaj stranke - zahteva za vročitev odločbe
Ker je tožnik zahteval vročitev odločbe, izdane v postopku, v katerem ni bil udeležen kot stranka, oba upravna organa pa sta presodila, da tožnik ni izkazal okoliščin, ki bi mu lahko dale položaj stranke po 49. členu ZUP/86, je bila njegova zahteva pravilno zavržena.
ZKP člen 44, 44/1, 207, 207/2, 251, 251/1, 340, 340/3.
pripor - podaljšanje pripora po pravnomočnosti obtožnice - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - izločitev izvedenca - izločitev dokazov - sojenje v razumnem roku
Sodišče mora pri podaljšanju pripora opraviti enak preizkus pogojev za pripor kot ob odreditvi pripora. Če sodišče opravi tak preizkus po pravnomočnosti obtožnice, ob tem pa spozna, da ni novih dokazov ali dejstev, ki bi utemeljenost suma kakorkoli lahko omajali, se lahko glede tega pogoja za pripor pravilno sklicuje na pravnomočno obtožnico. V tej fazi postopka to zadostuje in zato tudi ni treba ponavljati tistih dejstev in okoliščin, ki se niso spremenile in na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega suma.
Vrhovno sodišče izjemoma poseže v sklep o priporu, izpodbijan z zahtevo za varstvo zakonitosti, samo če spozna, da gre prima facie za dokaz, na katerega se pravnomočna odločba ne sme opirati, ki pa je odločilnega pomena pri oceni danosti utemeljenega suma, če se vložnik v zahtevi na to sklicuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21908
URS člen 14.KZ člen 41, 41/1, 41/2.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - individualizacija kazenskih sankcij - enakost pred zakonom - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti lahko izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji, vendar le tedaj, če je sodišče pri izrekanju kazni, pogojne obsodbe, sodnega opomina oziroma odločbe o varnostnem ukrepu ali odvzemu premoženjske koristi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP).
ZBPP člen 24, 24/1-1.ZPP člen 394, 395, 396. ZUS člen 73.
presoja dodelitve brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev
Tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker bi bilo predlaganje obnove postopka, ki se je končal z zamudno sodbo, za katerega bi bila obnova predlagana prepozno in tudi obnovitveni razlogi ne obstojijo, očitno nerazumno.
V azilnem postopku mora pristojni organ presoditi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih oseba prosi za azil, take, da se lahko čuti ogroženo in ali je strah objektivno utemeljen. Tožnik okoliščin, zaradi katerih bi se čutil ogrožen oziroma preganjan zaradi razlogov, iz katerih se po 2. ali 3. odstavku 1. člena ZAzil prizna azil, ni izkazal.
Če bo tožnica v ponovljenem postopku dokazala, da se je njena družina morala preseliti iz domačega kraja (ležečega sicer v izselitvenem pasu, vendar ni bila izseljena) v sosednji kraj zaradi prisilnega ukrepa okupatorja, jo bo treba obravnavati kot izgnanko in ne kot begunko.
Ker je tožnica s pritožbo v upravnem postopku uspela v celoti, si v upravnem sporu ne more pridobiti boljšega položaja. Zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo, s katero je bilo ugodeno njeni pritožbi.
program lastninskega preoblikovanja - družbeni kapital - izločitev posameznih sredstev iz premoženja podjetja - začasna odredba
Po ureditvi ZLPP so predmet programa lastninskega preoblikovanja podjetja oziroma otvoritvene bilance lahko le družbena sredstva v upravljanju podjetja.
ZPPSL člen 137, 137/2, 144.ZPP člen 188, 188/1, 188/2, 274, 274/1.
prijava terjatev v stečajnem postopku - opustitev prijave terjatve
Če tožeča stranka svoje terjatve ni prijavila stečajnemu senatu v roku iz 1. točke 2. odstavka 137. člena ZPPSL, ni izkazala pravnega interesa za nadaljevanje prekinjenega postopka. S svojim zahtevkom iz ugotovitvene tožbe ne more pridobiti lastnosti stečajnega upnika in njegovih pravic v stečajnem postopku.
soglasje za vpis v sodni register - uveljavljanje ugovorov, ki se nanašajo na program lastninskega preoblikovanja podjetja
Tožnik v postopku izdaje soglasja za vpis olastninjenega podjetja v sodni register (drugo soglasje) ne more uspešno uveljaviti ugovorov, ki se nanašajo na program lastninskega preoblikovanja podjetja in vrednost ugotovljenega družbenega kapitala (prvo soglasje), ker gre za dve samostojni zadevi.