ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 276. ---- Op. št. (1): Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici – predlog stranke zavržen - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - ponovno odločanje o isti stvari - izredno pravno sredstvo - kasneje sprejeta drugačna razlaga določbe - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija o tem, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici ni dovoljena po vrednostnem kriteriju, ne glede na to, da je v aktu, katerega odprava po nadzorstveni pravici se zahteva, odločeno v revidentovi denarni obveznosti, ki presega 20.100 EUR.
Vprašanje, ki ga kot pomembno zastavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno v odločbi X Ips 106/2012 z dne 13. 9. 2012, namreč: Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane zgolj z navedbo višine obveznosti, ki je revidentu naložena z odločbo, katere opravo po nadzorstveni pravici zahteva, saj odločba o višini obveznosti ni predmet tega upravnega spora.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - oškodovanec – pooblastilo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja pravilnosti zaključkov sodišč prve in druge stopnje glede obstoja pravnorelevantnih dejstev.
ZUS-1 člen 36, 36/1-4. ZDR člen 115. ZIN člen 1, 23.
soglasje inšpektorja za delo - procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - inšpektorjevo soglasje ni samostojna upravna odločba - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Inšpektorjevo soglasje glede na zakonsko ureditev predstavlja le procesno predpostavko v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi doječi materi in v razmerju do odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki je lahko predmet presoje v delovnopravnem sporu), nima lastnosti samostojne upravne odločbe, ker se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tožeče) stranke.
Odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
razrešitev člana nadzornega sveta RTVS – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije
Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Biti član NS ni pravica posameznika, zato tudi biti član NS celo mandatno obdobje ni pravno varovano upravičenje. ZRTVS-1 niti kateri drug zakon glede imenovanja oziroma razrešitve članov NS ne določa, da bi se o tem odločalo z upravno odločbo oziroma v upravnem postopku. Niti v ZRTVS-1 niti v drugem zakonu ni določeno, da bi bilo sodno varstvo zoper akt o imenovanju oziroma razrešitvi člana NS zagotovljeno v upravnem sporu.
ZOR člen 200, 324, 324/2. ZPSV člen 8, 8-1, 11, 11-1, 13, 13-1, 14, 14-1. ZDoh-2 člen 15, 27, 27-5, 127.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - izguba na zaslužku - prispevki za socialno varnost - dohodnina - uporaba prava - stroški fotokopij in ostalega materiala - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka
Pri preizkusu objektivne umeščenosti odmerjene odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode in kot celote je treba upoštevati celoten sklop dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki tvorijo pravnoodločilno dejansko podlago za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati kot celoto. Pomemben je (predvsem) končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo (in ne le zneski odškodnin za posamezne oblike te škode).
Izgubo dohodka, zmanjšano za prispevke za socialno varnost, je mogoče izračunati z uporabo materialnega prava. Stopnja prispevkov za socialno varnost, ki se na podlagi določb ZPSV obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je v relevantnem času znašala 22,10 %. Glede tožnikove davčne oziroma dohodninske obveznosti pa je treba uporabiti določbe 5. točke 27. člena ZDoh-2, iz katere izhaja, da se dohodnina plača tudi od prisojene odškodnine za izgubljeni dohodek. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova glede na določbe 15. člena ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Obračun njene akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov pa bo skladno s 127. členom in ostalimi določbami ZDoh-2 kot izplačevalec obdavčljivega dohodka morala izvesti toženka.