litispendenca – premoženje nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
V konkretnem primeru ne gre za istovetnost predlogov za začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato ne gre za situacijo smiselno podobni situaciji iz tretjega odstavka 189. člena ZPP. Predloga za zavarovanje, vložena pred Okrožnima sodiščema v Kopru in Ljubljani se namreč nanašata na različni fazi postopka in se tako opirata na različno dejansko in pravno podlago.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - neenotnost sodne prakse ni vezana na pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso konkretizirane - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni zastavil natančno in konkretno, temveč je postavil zgolj splošno vprašanje in ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in tudi ne okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
Revident ni pojasnil, kakšne konkretne posledice ima zanj prav izpodbijana odločitev, ki se nanaša na zavrnitev enega od njegovih zahtevkov za plačila za leto 2009, in tudi ne, zakaj so prav te posledice zanj zelo hude, teh posledic pa tudi ni izkazal. Pri uveljavljanju zahtevka, kakršnega je vložil revident, gre za pričakovanje morebitne pridobitve določenih denarnih sredstev, zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati zgolj s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izrek enotne kazni
Sodišče je pri določitvi enotne kazni nepravilno upoštevalo v pogojni obsodbi določeno kazen, ki je bila že upoštevana ob določitvi enotne kazni v drugi sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016706
ZPP člen 286, 286/4, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1, 370, 372. ZTLR člen 24, 25, 26. URS člen 22, 23. ODZ člen 417, 418, 419.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - nova stvar - nastanek solastnine - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na dokazni sklep - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prekluzija - nova dejstva - razlogi za revizijo - izčrpanje pravnih sredstev - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - dopolnitev izvedenskega dela
Zatrjevana vlaganja so bila opravljena delno v času, ko so se uporabljala pravna pravila ODZ (paragrafi od 417 do 419) in delno v času veljavnosti ZTLR; členi od 24 do 26). Sodna praksa je poenotila materialno pravno podlago po ODZ in ZTLR v zvezi s pridobitvijo solastniškega deleža z vlaganji v tujo nepremičnino, če je nastala nova stvar. V skladu z ZTLR in ODZ so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, tudi če ne gre za premoženjska razmerja med zakonci, stvarnopravne posledice le, če so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari. Če vlaganja ne zadostijo opisanim kriterijem je večinsko stališče sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica, zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca. Tudi v tem primeru gre za stvarnopravni spor. Če zakonec zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva že delitev dela skupnega premoženja (to je terjatve do posebnega premoženja drugega zakonca) v pravdi. V primeru vlaganj v tujo nepremičnino, ko ne gre za premoženjska razmerja med zakoncema, pa gre za civilnopravni spor in se uporabijo določbe o neupravičeni obogatitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007080
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – odločba o kazenski sankciji
Oškodovancu prizadejana huda telesna poškodba je bila plod dotedanjega skupnega agresivnega ravnanja vseh treh obsojencev, ki je privedlo do situacije, ko je oškodovanec obležal na tleh in s tem v položaju, ko mu je eden od obsojencev lahko skočil na prsni koš in mu prizadejal tako telesno poškodbo. Kateri od njih je konkretno zadal ta zadnji poškodbeni udarec, ni odločilna okoliščina.
Odločanje o priporu na podlagi 201. člena ZKP je individualizirano, saj mora sodišče poleg objektivnih kot odločilne upoštevati tudi osebne okoliščine obdolženca. Primerjava posameznih zadev zgolj z vidika vrste kaznivega dejanja, višine premoženjske škode in predpisane kazni zato ni mogoča.
Če so podani vsi elementi iz 54. člena KZ-1, je sodišče dolžno uporabiti konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja ne glede na to, ali je uporaba tega instituta obdolžencu v konkretnem primeru v škodo ali v korist.
ZKP člen 18, 344, 371, 371/1-11, 3895, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sprememba obtožbe – čas za pripravo obrambe – pravice obrambe – prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – presoja pritožbenih navedb
Sodišče na podlagi drugega odstavka 344. člena ZKP ni dolžno prekiniti glavne obravnave za pripravo obrambe, temveč to stori le, če sta obseg in vsebina spremembe takšna, da to narekuje zahteva po poštenem sojenju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007018
ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3, 372, 372-4, 420, 420/1, 420/2. KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/11. KZ-1B člen 44. URS člen 14, 28.
zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – izvršitev odločb - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – načelo zakonitosti – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - načelo enakosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – načelo individualizacije
V primeru, ko je od storitve kaznivega dejanja do pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, prišlo do spremembe kazenskega zakona (enkrat ali večkrat), mora sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca z vidika možnosti nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist milejši, četudi je za storilca pri izreku obsodilne sodbe uporabilo drug zakon (npr. zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja).
Zakonodajalec z novelo KZ-1B s spremenjenim pravilom, v katerem je konkretiziral okoliščine, ki naj jih sodišče zlasti upošteva pri odločitvi, ali naj se zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist ali ne, vsebinsko ni spremenil meril tako, da bi lahko govorili o drugih merilih, kot jih je določal KZ-1.
Načelo individualizacije velja tudi za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0016686
ZPP člen 154, 154/1, 185, 185/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - domneva o enakih deležih - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe – trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - nasprotna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravilna je navedba nižjih sodišč, da toženec ni zatrjeval, da bi v večjem delu prispeval k nastanku skupnega premoženja, zato sta se nižji sodišči pravilno oprli na zakonsko domnevo prvega odstavka 59. člena ZZZDR, ki določa, da sta deleža enaka, če eden od zakoncev ne dokaže drugače. Tudi sicer pa bi moral toženec za višji delež vložiti nasprotno tožbo, saj gre za oblikovani zahtevek,
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - sklep o razveljavitvi
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča je odločitev o teku postopka, ki nalaga sodišču prve stopnje novo meritorno odločanje. Predstavlja procesno dejanje sodišča, ki ga ni mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom in takšna odločitev zaradi svoje pravne narave tudi ne more postati pravnomočna v smislu drugega odstavka 132. člena ZKP.
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je bilo uveljavljanje procesne kršitve zaradi neizvedbe predlaganega dokaza v pritožbi pravočasno v smislu določbe prvega odstavka 286.b člena ZPP.
ZFPPIPP člen 28 - 30, 271, 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Edino vprašanje, ki bi utegnilo biti pomembno, se nanaša na dolžno skrbnost tožene stranke v zvezi s subjektivnim pogojem izpodbijanja. Predlagateljica ga utemeljuje na določbah 28. - 30. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Vendar pa navedene določbe očitno ne dajejo podlage za aktivno ravnanje poslovodstva gospodarske družbe (upnice stečajne dolžnice), v smeri ugotavljanja insolventnosti njenih pogodbenih partnerjev, kakor to uveljavlja tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije.
ENERGETIKA - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002477
EZ člen 93a. ZPP čeln 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – upravljanje večstanovanjske stavbe - skupna kotlovnica – večetažni objekt – stroški porabe toplote - merilnik porabe toplote - dejanska poraba toplote - poraba toplote po površini stanovanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravnik posameznega večetažnega objekta, ki je priključen na skupno kotlovnico, ki služi več večetažnim objektom, dolžan plačati stroške po kriterijih, ki jih določa upravnik posameznega večetažnega objekta, ali na podlagi določbe 93. a člena EZ v višini dejanske porabe, po vgrajenem merilniku.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila, saj ni konkretizirala spornega pravnega vprašanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo – utemeljenost odpovednega razloga
Pri presoji utemeljenega krivdnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne upošteva zgolj dejstvo, da ne gre za prvo kršitev, temveč za ponavljanje, čeprav je bil delavec v zvezi s predhodno kršitvijo pisno opozorjen na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, pač pa tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
Ali je bila s strani sodišč prve in druge stopnje kršena določba 214. člena ZPP, ko sta presodili, da bi tožena stranka kot investitor objekta glede obstoja napak gradbe, za katere odgovarja glavni izvajalec, morala zatrjevati in dokazovati pravočasnost, pravilnost in utemeljenost jamčevalnega zahtevka v razmerju do glavnega izvajalca gradbenih del?
Ali je tožba glede obrestnega dela zahtevka v obravnavanem primeru sklepčna?
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - oblika pisnega opozorila - vročitev pisnega opozorila
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti.
ZPP člen 319, 319/2, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4.
pobot (kompenzacija) - pobotni ugovor - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - procesno pobotanje - zakonsko pobotanje
Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma] odločiti v izreku sodbe.
Pravilno je stališče revidentke, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).
Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.