ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 100, 101, 101/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.
prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - fikcija vročitve odločbe - sporočilo o prispelem pismu - nastop fikcije vročitve v soboto
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanje ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčku naslovnika.
spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve – predlog za izdajo predhodne odredbe – postopek po pravnomočnost sklepa o izvršbi
Po obravnavanju dolžnikovega ugovora in po pravnomočnosti sklepa, da bo o zahtevku odločalo določeno pravdno sodišče, je za vodenje in odločanje o zavarovanju s predhodno odredbo pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 23. ZTLR člen 28. ODZ člen 1500. SPZ člen 9, 44, 44/2, 43.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost - domneva dobrovernosti - dokazno breme - nepristranskost sojenja - izločitev sodnika – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neenotnost sodne prakse višjih sodišč pa nista podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007039
ZKP člen 285a, 285c, 354, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 424. KZ-1 člen 54, 245, 245/2. KZ-1B. URS člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankciji
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 102, 103, 105, 106.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za otroke - višina preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi nerelevantnosti in neobrazloženosti širše pomembnosti postavljenih pravnih vprašanj.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Vložnik zahteve mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko, z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi za varstvo zakonitosti.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine – ugovor zoper sklep o izvršbi – prenehanje terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - sporno dejstvo o obstoju terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev je bil zavržen, ker tožeča stranka v predlogu vsebinskim in formalnih pogojem za dopustitev revizije ni zadostila.
ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje.
Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.
Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.
Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
ZKP člen 15, 18, 166, 178, 215, 299, 299/2, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 36.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga – prosta presoja dokazov – nedovoljen dokaz – nedotakljivost stanovanja – hišna preiskava kot nujno preiskovalno dejanje -
Pojem „stanovanja s pritiklinami“ je v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje SZ-1, in zajema tudi tiste prostore, ki pripadajo stanovanju oziroma ki so povezani z domovanjem (npr. garaže, veže, kopalnice, balkoni, drvarnice, ograjena dvorišča).
Z
golj dejstvo, da kraj ogleda pred začetkom ogleda ni bil zavarovan, še ne pomeni, da je bil ogled opravljen nezakonito, ob odsotnosti drugih konkretnih razlogov, ki bi kazali drugače, pa tudi ne vzbuja dvoma v verodostojnost in korektnost opravljenega ogleda.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – dovoljenost revizije - postopek zaradi motenja posesti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Laična stranka ne more sama vložiti predloga za dopustitev revizije, v pravdi zaradi motenja posesti pa revizije sploh ni mogoče vložiti.
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je bilo uveljavljanje procesne kršitve zaradi neizvedbe predlaganega dokaza v pritožbi pravočasno v smislu določbe prvega odstavka 286.b člena ZPP.
ENERGETIKA - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002477
EZ člen 93a. ZPP čeln 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – upravljanje večstanovanjske stavbe - skupna kotlovnica – večetažni objekt – stroški porabe toplote - merilnik porabe toplote - dejanska poraba toplote - poraba toplote po površini stanovanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravnik posameznega večetažnega objekta, ki je priključen na skupno kotlovnico, ki služi več večetažnim objektom, dolžan plačati stroške po kriterijih, ki jih določa upravnik posameznega večetažnega objekta, ali na podlagi določbe 93. a člena EZ v višini dejanske porabe, po vgrajenem merilniku.
ZFPPIPP člen 28 - 30, 271, 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Edino vprašanje, ki bi utegnilo biti pomembno, se nanaša na dolžno skrbnost tožene stranke v zvezi s subjektivnim pogojem izpodbijanja. Predlagateljica ga utemeljuje na določbah 28. - 30. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Vendar pa navedene določbe očitno ne dajejo podlage za aktivno ravnanje poslovodstva gospodarske družbe (upnice stečajne dolžnice), v smeri ugotavljanja insolventnosti njenih pogodbenih partnerjev, kakor to uveljavlja tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo – utemeljenost odpovednega razloga
Pri presoji utemeljenega krivdnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne upošteva zgolj dejstvo, da ne gre za prvo kršitev, temveč za ponavljanje, čeprav je bil delavec v zvezi s predhodno kršitvijo pisno opozorjen na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, pač pa tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila, saj ni konkretizirala spornega pravnega vprašanja.
Predlogu se ugodi ter se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je upnik, kateremu so bila zaradi programske napake organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepov o izvršbi pomotoma nakazana denarna sredstva, čeprav njegov dolžnik na svojem transakcijskem računu ni imel kritja oziroma dobroimetja, za nakazani znesek v razmerju do organizacije za plačilni promet neupravičeno obogaten.
ZPP člen 319, 319/2, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4.
pobot (kompenzacija) - pobotni ugovor - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - procesno pobotanje - zakonsko pobotanje
Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma] odločiti v izreku sodbe.
Pravilno je stališče revidentke, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).
Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - oblika pisnega opozorila - vročitev pisnega opozorila
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti.