ZKP člen 178, 340, 340/1-1, 371, 371/1-8, 371/2, 420, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3, 31. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - načelo neposrednosti - zavrnitev dokaznega predloga - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če obramba iz neutemeljenega razloga ni izkoristila možnosti, da v imenu obsojenca postavlja vprašanja ter daje pripombe in predloge v zvezi z izpovedbo priče v preiskovalnem postopku, je prevzela nase nevarnost, da ne bo mogla uveljaviti te pravice na glavni obravnavi, na kateri neposrednega zaslišanja ne bo mogoče izvesti ali bi bila izvedba tega dokaza zvezana z nesorazmernimi težavami.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti – ugotavljanje dejanskega stanja – pritožba - nova dejstva in novi dokazi - ugotavljanje dejstev pred sodiščem druge stopnje - ocena dokazov pred sodiščem druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je na seji senata na podlagi prvič presojane listine samo ugotovilo drugačno pravotvorno dejansko stanje, čeprav je, pri odločanju na seji senata, vezano na dejansko stanje, kot izhaja iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in ne na tisto, ki ga samo ugotovi iz podatkov spisa. S spremembo prvostopenjske sodbe je bilo tako spremenjeno v njej ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi ugotovitve novih dejstev in novega dokaza. V postopku pred sodiščem druge stopnje je bila zato storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj z ravnanjem sodišča, ki pomeni tudi kršitev pravila o vezanosti sodišča druge stopnje na seji senata na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, tožencu ni bila dana možnost na obravnavi razpravljati o dejstvih, ki so za drugostopenjsko sodišče bila za rešitev zadeve odločilna (kršitev načela kontradiktornosti).
Prikrit očitek dejanske narave predstavlja očitek „protispisnosti“, s katerim revidentka neutemeljeno meri na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; ta je lahko storjena le v primeru napačnega povzetka oziroma „prepisa“ besedila listine, zapisnika o izvedenih dokazih ali prepisov zvočnih posnetkov v razlogih sodbe o odločilnih dejstvih, tako, da obstaja medsebojno nasprotje med njihovo dejansko vsebino in zapisi v razlogih.
Določba 8. člena ZPP zahteva analitično-sintetični in pluralistično-monistični koncept dokazne ocene – oceno vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter upoštevaje uspeh celotnega postopka, vendar pa takšna zahteva ne pomeni, da mora sodišče v vsakem primeru izvesti prav vse predlagane dokaze. Vestna in skrbna presoja, ki jo prav tako terja navedeno procesno določilo, namreč implicira tudi sodnikovo vrednotenje posameznih predlaganih dokazov, ki jo zgradi tako na podlagi vestne kot tudi skrbne presoje (subjektivno-objektivni koncept dokazne ocene). Upoštevaje načelo proste presoje dokazov pa to med drugim pomeni, da se sodišče lahko odloči, da določenih dokazov ne bo izvedlo, ko oceni, da ti ne bi (so)prispevali k drugačni dokazni oceni, ki si jo je sodišče že zgradilo na podlagi do tedaj izvedenih dokazov o pravno odločilnih okoliščinah, in sicer tudi v primerih, ko so nepotrebni, ker se poskuša z njimi dokazovati med strankama nesporna dejstva, dejstva, ki so bila že dokazana v smeri, ki jo zatrjuje tudi stranka, ki predlaga izvedbo še dodatnih dokazov, in/ali dejstva, ki glede na meje in vsebino trditvene podlage tožbe niso pravno pomembna oziroma celo nedopustna. Seveda pa mora sodišče tudi v teh primerih takšno delno zavrnilno odločitev o predlaganih dokazih ustrezno obrazložiti.
Tožeča stranka je sama prispevala k nastanku škodnega dogodka in njej nastale škode, ker je bila seznanjena z delovanjem in pravilno uporabo fitness tekalne naprave, pa je kljub temu nastavila previsoko hitrost, preden je nanjo stopila; če je bila ta tako nastavljena že pred tem, bi jo morala prilagoditi, saj hitrost vselej nastavlja vadeči. Upoštevaje tožbeni trditveni okvir se sodišči nista smeli ukvarjati z ugotavljanjem obstoja tistih elementov subjektivne odgovornosti, ki bi morebiti lahko bremenili toženo stranko. Pravilno sta torej zaključili, da je izključena odgovornost zavarovanca tožene stranke in s tem tudi tožene stranke, za tožeči stranki nastalo škodo.
ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-5, 23, 28, 52. ZUS-1 člen 51, 71/2.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - splošna neverodostojnost - neskladnosti izjav prosilcev - dokazna ocena - opravljena glavna obravnava - opredelitev do tožbenih ugovorov - zaslišanje - obrazložitev sodbe
Pritožniki so ugovarjali predvsem ugotovljenim razhajanjem v izjavah tožnikov, kot jih je ugotovila tožena stranka. Ta razhajanja je tudi sodišče prve stopnje štelo za relevantna za odločitev. Na glavni obravnavi jih je preverilo in ugotovilo, da so se potrdile ugotovitve tožene stranke glede teh razhajanj. Na obravnavi pa je bil navzoč tudi pooblaščenec tožnikov in je torej imel možnost postaviti vprašanja v smeri pojasnitve posameznih razhajanj.
Sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih stališč stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nepomembna, pri tem pa ni dolžno posebej odgovarjati na vsak (pravni) argument stranke in tudi ni nujno, da je odgovor sodišča na navedbo stranke vedno izrecen, ampak zadostuje, da smiselno izhaja iz obrazložitve. V obravnavanem primeru se je sodišče v 35. do 37. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo do ključnih tožbenih navedb, nanje obrazloženo odgovorilo, pojasnilo, da na tožbene navedbe ne bo odgovarjalo izrecno posamično od stavka do stavka, kot jih dobesedno vsebuje tožba, iz obrazložitve pa je razvidno, da se je sodišče z vsemi argumenti stranke seznanilo in jih obravnavalo.
Tudi na podlagi zaslišanja na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje ugotovilo neskladnosti v izjavah, ki jih je med postopkom dajal prvi tožnik in neskladnosti v izjavah med postopkom druge tožnice ter medsebojne neskladnosti njunih izjav ter zaključilo, da se izjave o številnih okoliščinah medsebojno bistveno razlikujejo ali so si celo nasprotujoče in izključujoče.
Niso torej utemeljene pritožbene navedbe, da se ni ugotavljala skladnost konkretnih izjav, ampak da se je ugotovila le splošna (ne)verodostojnost oseb.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe določbe 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v situaciji, ko pride do pravnomočne (zavrnitvene) odločitve o podrednem zahtevku, naknadno pa je odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka razveljavljena.
ZMZ člen 2, 26, 26/2-5, 30, 40. ZUP člen 213. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-4.
mednarodna zaščita - statusa begunca - pritožba tožene stranke
Če prosilec izpodbija odločbo, s katero mu je priznana subsidiarna zaščita (ne pa status begunca), mora sodišče, če tožbi ugodi, odločbo azilnega organa odpraviti v celoti, torej tudi v delu že priznane subsidiarne zaščite.
dovoljenost revizije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije - ravnanje v nasprotju z inženirskimi predpisi - projektant - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - vrednostni spor - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija hudih posledic - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zadeva, v kateri je sporna odločitev Senata disciplinske komisije tožene stranke o revidentovi disciplinski kršitvi (in sankciji) ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo dveh baletnih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za ti dve predstavi od revidenta prejel ruski balet. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave baletnih predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega baleta za izvedbo dveh baletnih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo predstav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost lastniškega posestnika - opravičljiva zmota – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - preskakovanje pravnih sredstev
SPZ za priposestvovanje nepremičnine zahteva dobrovernost lastniškega posestnika ter potek časa. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Opravičljiva zmota v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Presoja dobre vere je materialnopravno vprašanje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah sodišč druge stopnje in prve stopnje in ki so podlaga revizijskega odločanja.
brezplačna pravna pomoč - obnova sodnega postopka - zavrženje predloga - obnovitveni razlog - nov dokaz - subjektivno nov dokaz
Nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je samo tisti, ki je obstajal že v trenutku, ko je upravni organ izdal prvostopenjski akt, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti. Nov dokaz mora biti torej subjektivno nov, a objektivno star.
Glede na to, da je sklep Višjega sodišča, ki naj bi predstavljal nov dokaz, nastal po izdaji odločbe tožene stranke, v času odločanja upravnega organa ni obstajal in zato ne more predstavljati novega dokaza v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1.
Presoja, ali bi moral organizator treninga konkretne športne aktivnosti izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev treninga, je tako odvisna od ocene, kakšne nevarnosti so povezane z izvajanjem te aktivnosti in kakšna so tveganja za nastanek poškodb pri tem. Organizator mora poskrbeti predvsem za varnostne ukrepe proti tistim nevarnostim, ki presegajo običajno tveganje, ki je povezano z izvajanjem posamezne športne dejavnosti in ki udeležencem niso brez nadaljnjega razvidne oziroma se jim lahko izognejo.
Pravni red namreč v okviru športnih aktivnosti dopušča nekatera tveganja kot družbeno sprejemljiva, pri čemer športniki drug od drugega seveda pričakujejo skrbnost, nemogoča pa bi bila zahteva, da nikoli ne bi prihajalo do manjših kršitev pravil športne igre oziroma dejavnosti.
ZPP člen 287, 287/2. ZTPDR člen 73. ZOR člen 154, 154/1, 200, 203.
povrnitev škode - nesreča pri delu – varstvo pri delu – odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina odškodnine - telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga - poprava sodbe - popravljiva računska napaka
Toženka kot delodajalka je tožniku kot delavcu odredila delo na gradbišču, pri tem pa popolnoma opustila dolžno ravnanje zagotovitve varnih delovnih razmer. Zato je toženka (v celoti) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če prekrškovni organ ugotovi, da je pri kršitelju podana začasna ali trajna duševna motnja, to narekuje smiselno uporabo 124. člena ZP-1 oziroma 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (drugi odstavek 58. člena ZP-1).
bistvena kršitev določb postopka - pravica do pritožbe - rok za vložitev – pravočasnost pritožbe - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - smiselna uporaba ZUP – oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Pooblaščeni bencinski servisi Petrol so kontaktne točke, na katerih se lahko oddajo tudi priporočene poštne pošiljke, in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajo priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto.
ZP-1 člen 122, 155, 155/2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kršitev določb postopka o prekršku - odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku storitve prekrškov, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom – zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča
S tem, ko sodišče ni upoštevalo izjave kršitelja (ne glede na to, da ga je k podajanju te izjave samo pozvalo), ni kršilo njegove pravice do izjavljanja v postopku, saj do podajanja dodatnih pisnih argumentov v postopku z zahtevo za sodno varstvo po zakonu ni bil upravičen.
ZP-1 člen 14, 55, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe – ekskulpacijski razlog
Sodišče je storilki prekrška z izrecnim presumiranjem izpovedbe predlaganih prič in z vnaprejšnjo dokazno oceno njunih izpovedb kršilo pravico do obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - formalna pravnomočnost – materialna pravnomočnost - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa
Odločba, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora obstajati v pravnem smislu, torej da sama zase ali v zvezi z drugimi odločbami, izdanimi v postopku o prekršku, odloča o določeni stvari oziroma ureja pravno pomembna razmerja konkretnega primera.
Odločba prve in druge stopnje skupaj predstavljata pravnomočno sodno odločbo. Če je pravno sredstvo na drugi stopnji zavrnjeno, niti ena niti druga odločba v tem primeru ne obstajata samostojno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006994
ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1-9, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve – umor iz koristoljubnosti – tatvina
Pri presoji dopustnosti spremembe pravne opredelitve je ključno, ali je bil obtoženec pred izrekom sodbe kadarkoli seznanjen z možnostjo drugačne pravne opredelitve očitanega mu dejanja in ali se je imel možnost braniti se zoper spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo.