pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zakoniti razlog – začasno povečan obseg dela - sezonsko povečan obseg dela
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je sezona povečanega turistično gostinskega obiska in obsega dela pri toženi stranki postopno prehajala v mrtvo sezono in obratno, tako da se je ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi lahko predpostavljalo, da se tudi za čas do 30. 10. 2012 sklepa zaradi sezonsko povečanega obsega dela.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zakoniti razlog – začasno povečan obseg dela - sezonsko povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - nadomeščanje več delavcev
Če je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas naveden razlog za takšno pogodbo, se tudi njena zakonitost presoja v tem okviru, delodajalec pa v sodnem postopku ne more dokazovati, da je bil razlog dejansko drug ali da so poleg v pogodbi določenega razloga za določen čas obstajali še drugi razlogi za takšno pogodbo.
Izjemoma je mogoče nadomeščanje začasno odsotnega delavca (kot razloga po 3. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR) vezati na tudi delovno mesto oziroma s tem razlogom pokriti tudi nadomeščanje več delavcev na istem delovnem mestu, ki niso poimensko določeni.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za dovolitev mejne poti revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - neposredna revizija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je treba ločiti zahtevek za plačilo premoženjske škode, ki ga tožnika kot zakonca nerazdelno uveljavljata od toženk v zvezi z njuno skupno nepremičnino (vsp. 41.328,29 EUR), ter zahtevek za plačilo nepremoženjske škode (vsp. 5.000,00 EUR) in rente (100,00 EUR mesečno), ki ga vsak od tožnikov uveljavlja od toženk za svojo škodo. Zato predlog v delu, ki se nanaša na plačilo premoženjske škode, ni dovoljen, v ostalem delu, ki se nanaša na plačilo nepremoženjske škode in rente, pa je dovoljen (vendar ni utemeljen).
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - dostop do evidenc DNK – zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Vrhovno sodišče ob upoštevanju odločitve Ustavnega sodišča ugotavlja, da se izpodbijana pravnomočna sodba opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic, saj ugotovitev, komu pripada na kraju dejanja najdena sled, temelji na primerjavi z vzorcem oziroma profilom DNK, ki ne bi smel biti več hranjen v evidencah policije oziroma je takšna hramba profila DNK omogočila primerjavo, s tem pa je bilo poseženo v pravico obsojenca do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev – lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec (zapustnica) lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.
mednarodna zaščita - združenje družine - neizkazane družinska vezi - ponarejeni dokumenti
Osnovni pogoj za vsebinsko dokazovanje prošnje za združevanje družine, je izkazana družinska vez z osebami, s katerimi prosi za združitev.
Ker v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal družinskih vezi z osebami, s katerimi želi združitev, oziroma je družinske vezi dokazoval s ponarejenimi dokumenti, je bila njegova prošnja utemeljeno zavrnjena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007027
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ člen 126, 126/5, 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – nerazumljiv izrek – pravice obrambe – izvajanje dokazov – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost – preslepitev – opis kaznivega dejanja
S tem, ko je obsojenec pri sklepanju poslov za gospodarsko družbo pred poslovnimi partnerji nastopal kot njen direktor in kot zastopnik, se dogovarjal o dobavi trgovskega blaga za potrebe družbe, za namen sklenitve pogodbe izročal dokumentacijo družbe in podpisoval pogodbe, je (ne glede na to, kakšen status je imel) opravljal gospodarsko dejavnost.
dovoljenost pritožbe – pravočasnost pritožbe – roki – vloga poslana po faksu - telekomunikacijska sredstva – roki v dnevih - poslovni čas sodišča – zavrženje pritožbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP namreč glede računanja rokov v 111. členu določa, da se roki računajo po dnevih, mesecih in letih. Glede na to zakonsko izhodišče roka, ki je določen v dnevih, ni dopustno skrajšati po urah na poslovni čas sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vložiti po pravnomočno končanem kazenskem postopku (tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kot tudi zoper drugo odločbo).
OZ člen 138, 138/1. ZPol člen 51, 51/1, 51/2, 51/3. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 73, 73/1, 73/3.
dopuščena revizija – odgovornost države za delo policista - pooblastila policije – prekoračitev pooblastil - silobran - prekoračen silobran – uporaba prisilnih sredstev - načelo sorazmernosti
Ker gre v danem primeru za policiste in njihovo postopanje pri izvajanju policijskih nalog, je treba njihov silobran in tudi siceršnjo uporabo prisilnih sredstev z njihove strani presojati tudi v skladu z ZPol. V okviru določb ZPol in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o policijskih pooblastilih je ravnanje policistov treba preizkusiti tako z vidika sorazmernosti uporabljenih prisilnih sredstev, kakor tudi z vidika načina njihove uporabe. Povedano drugače: načelo sorazmernosti, kot izhaja iz 51. člena ZPol, ni prekršeno le takrat, ko ni uporabljeno učinkovito milejše sredstvo, ampak tudi takrat, ko je sicer uporabljeno primerno (najmilejše) sredstvo, vendar s pretirano silo. V takem primeru pretirana sila pri uporabi sicer primernega sredstva preraste v neprimerno sredstvo oziroma v kršitev načela sorazmernosti.
povrnitev škode – mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka – ravnanje v skladu z izrecnim navodilom pogodbene stranke - pojasnilna dolžnost odvetnika – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - načelo proste presoje dokazov
Odvetnik, ki je ravnal v skladu s strankinim izrecnim navodilom, ni prekršil profesionalne skrbnosti, če je stranko pred tem seznanil s posledicami takšnega postopanja.
ZIZ člen 238, 268. SPZ člen 67, 117. ZNP člen 114, 115.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba
S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.
pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalno pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - dedna pogodba - ženitna pogodba - dedovanje
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.
dopuščena revizija - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – objektivna odgovornost - obojestranska krivda - solidarna odgovornost – ugovor imetnika motornega vozila v zvezi s krivdo - vozilo v obratovanju - mirujoče vozilo v prometu
Ob ugotovitvi sodišč, da je v obravnavani zadevi podana krivda obeh voznikov, za odločitev v tej zadevi ne more biti pravno pomembno vprašanje, ali bi v pravdi na podlagi četrtega odstavka 154. člena OZ lahko bil relevanten ugovor, da eden od imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo. Sodišči prve in druge stopnje sta torej glede na ugotovljene okoliščine - ne glede na to, kakšen bi bil odgovor na prvo postavljeno vprašanje - pravilno uporabili določbo četrtega odstavka 154. člena OZ.
Ni mogoče trditi, da le premikanje motornega vozila spada v pojem njegovega nevarnega delovanja, pač pa nevarno delovanje vključuje tudi čas, ko motorno vozilo sicer miruje, vendar je udeleženo v prometni situaciji. Vozilo je v obratovanju, čeprav miruje, če je zaustavljeno v prometu, ki teče, ker predstavlja vir povečane nevarnosti.
ZLD člen 18, 18-2, 18-6. ZPP člen 208, 339, 339/1, 399/2-15.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku – koncesija – opravljanje lekarniške dejavnosti - odvzem koncesije – prezadolženost koncesionarja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev premoženjske škode – škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odgovornost občine – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Določbe 18. člena ZLD so podlaga za postopanje pristojnega organa v upravnem postopku odvzema koncesije in so predmet preizkusa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu. V okviru obravnave tožnikovega odškodninskega zahtevka pa je bilo sodišče v zvezi s tem dolžno presoditi, ali so bili razlogi za (šestmesečno) neopravljanje dejavnosti, ki je bilo podlaga za odvzem koncesije, na strani tožnika ali toženke. To je sodišče storilo z ugotovitvijo, da je do tožnikove nemožnosti za opravljanje dejavnosti prišlo zaradi njegove prezadolženosti ter rubeža opreme in zdravil (29. 11. 2002), zaradi česar od takrat naprej ni več imel objektivnih možnosti za njeno opravljanje, torej pred izdajo prve odločbe o odvzemu koncesije, razdrtjem koncesijske pogodbe in odpovedjo najemne pogodbe (vse 12. 12. 2002).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 394, 394/1-2, 394/1-3.
predlog za dopustitev revizije - obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Prvo toženka je obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP uveljavljala že v (glavnem) postopku s pritožbo zoper zamudno sodbo, zato ga v postopku obnove ne more več uveljavljati (prvi odstavek 395. člena ZPP), razlog po tretji točki prvega odstavka 394. člena ZPP pa ni podan, ker toženki ni uspelo dokazati nepretrgane odsotnosti v trajanju več kot šest mesecev.