odgovornost prokurista – odškodnina – skrbnost dobrega strokovnjaka – nakup delnic - due diligence - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza - gospodarski spor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnava pred sodiščem druge stopnje – izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja - ocena dokaza, izvedenega pred sodiščem prve stopnje
Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede neobstoja vzročne zveze in nastanka škode naredilo na podlagi dokazov, ki s strani sodišča prve stopnje niso bili presojani oziroma jih sodišče prve stopnje ni ocenjevalo v zvezi z navedenima predpostavkama odškodninske odgovornosti.
Izvedba pritožbene obravnave od novele ZPP-D dalje ni več izjema, temveč pravilo (prvi odstavek 347. člena ZPP). Tudi v primerih, kadar sodišče prve stopnje posamezen dokaz izvede, a ga ne oceni oziroma se do njega ne opredeli, pride v poštev smiselna uporaba 347. člena ZPP o obligatorni izvedbi pritožbene obravnave. Na seji senata takih dokazov ni mogoče ocenjevati.
ZOFVI člen 49. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 372.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja – ravnatelj - nova dejstva in dokazi - prekluzija - revizijska novota
Pogodbeno razmerje med toženo stranko in družbo F. d. o. o. je samostojno in ločeno civilnopravno razmerje in ne posega v obveznosti in odgovornosti tožnice iz delovnega razmerja s toženo stranko. Določba 49. člena ZOFVI določa, da je ravnatelj poslovodni organ šole in kot tak odgovoren za zakonitost in namenskost razpolaganja s sredstvi šole. Odgovornost tožnice ima torej drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja.
dokazovanje – zaslišanje priče - pisna izjava priče – vmesna sodba – povrnitev premoženjske škode – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – ukrepi za preprečitev škode – odstranitev vira nevarnosti
Po določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP sodišče lahko odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki istega člena. Mora pa zaslišanje priče izvesti, če tako zahteva katera od strank. Če ne ravna tako, lahko zagreši relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Smisel ureditve 133. člena OZ je v tem, da zainteresiranim osebam daje na volje primerne ukrepe za odstranitev vira nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, in ne v tem, da bi zainteresiranim osebam oteževal uveljavljanje povrnitve povzročene škode.
poslovodstvo – povrnitev škode – odškodnina – odškodninska odgovornost članov poslovodstva – stečaj - stečajni postopek – poplačilo terjatve - regres člana poslovodstva – odškodninska tožba - preuranjenost tožbe
Sodišče lahko odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.
ZDR člen 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6, 91, 92. ZJU člen 4, 5, 34. ZS člen 61.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo - rok za odpoved – ugotovitev razloga za odpoved - utemeljenost odpovednega razloga - odpovedni rok
Tožnik z obsežnimi revizijskimi navedbami v zvezi z utemeljenim razlogom za odpoved, ki onemogoča nadaljevanje dela (drugi odstavek 88. člena ZDR) poskuša minimalizirati pomen in težo neoddajanja poročil, vendar zanemari dejstvo, da je bil za enake kršitve že opozorjen, da svojih delovnih obveznosti ni izpolnjeval kljub ustnim in pisnim odredbam in da že nespoštovanje navodil delodajalca s ponavljanjem istovrstnih kršitev predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na Akt o merilih za ugotavljanje doseganja pričakovanega obsega dela sodnega osebja, ki ne navaja, da je tovrstna kršitev lahko podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Podlaga za odpoved namreč izhaja že iz zakonskega besedila 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR; po tej je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja - brez izrecne opredelitve, da bi morala biti ta kršitev še dodatno in izrecno predpisana v nekem od aktov delodajalca ali kolektivni pogodbi; tudi brez izrecne opredelitve, da mora biti kršitev huda ali hujša oziroma, da mora imeti večje posledice.
Tožnikova pogodba o zaposlitvi v 12. členu, ki povsem na splošno določa, da odpovedni rok znaša štiri (oziroma tri) mesece, se lahko nanaša le na odpovedne roke iz prvega in drugega odstavka 92. člena ZDR, ne pomeni pa podaljšanje odpovednega roka tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz krivdnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3006086
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 32.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu
Po podatkih spisa naj bi se tožnik poškodoval in utrpel škodo, v zvezi s katero vtožuje odškodnino, ko je opravljal delo na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi kot udeleženec javnih del pri Osnovni šoli A. v Celju, ki ni pravdna stranka v tej zadevi. Zato ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena ZDSS-1, saj tožnik in tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, oziroma drugem podobnem razmerju, ki bi v smislu navedenih zakonskih določb pogojevalo pristojnost specializiranega delovnega sodišča.
Očitno je, da priče niso izpovedovale drugače, kot je zaključilo pritožbeno sodišče. Zato ne gre za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o zaslišanju prič in med samimi zapisniki, kar bi pomenilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj je sklepati, da uskladitvena pogodba nima podlage, ker se je izkazalo, da v prodajni pogodbi niso bile pomotoma izpuščene tri sporne parcele. Pritrditi je zato treba stališču sodišča prve stopnje, da je uskladitvena pogodba nična.
Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti.
Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnjo. Zato je že metodološko zgrešen pristop revidentke, ki pravilnost cenilčevih ugotovitev poskuša omajati s podatki premoženjskega stanja družbe in cene delnice ex post (kamor sodijo tudi presplošne navedbe o finančni krizi in njenih posledicah na ceno delnic).
ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - pogoji – gostota zavarovalne dobe - mednarodni sporazum o socialni varnosti - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
Pri odločitvi o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma: ker je tožnik dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih tako Slovenije kot Hrvaške, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine le-ti seštejeta.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zakoniti razlog - obseg sodne presoje - trditveno in dokazno breme
V obravnavanem primeru je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnico za določen čas v pogodbi o zaposlitvi z dne 11. 3. 2010 jasno in določno opredeljen (nadomeščanje porodniške odsotnosti delavke P. P.). V takem primeru je lahko obseg sodne presoje omejen le na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec mora dokazati, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe za določen čas. Če tak, zakonsko dopusten, razlog v pogodbi jasno navede, ne more kasneje v sodnem postopku zatrjevati, da naj bi bil razlog dejansko nek drug.
Sodišče druge stopnje presoje ni moglo graditi le na tem, da na posnetkih kamer niso vidne stvari, ki naj bi jih prevažal in metanja stvari preko ograje ter da tožnik ni bil neposredno zaloten pri pobiranju odvrženih stvari. Izostanek neposrednega dokaza o tem, da je tožnik odvrgel baker preko ograje in ga ponoči prišel iskat, ne pomeni, da tega dejstva ne morejo potrditi drugi dokazi. Četudi kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, jo ima lahko skupek več dokazov, če zaključena veriga ustvarja celotno sliko.
Nižji sodišči sta ravnali pravilno, ker od tržne cene gramoza 950,00 SIT nista odšteli stroškov izkopa. Takšno stališče je v skladu z načelom popolne odškodnine in vzpostavitve prejšnjega stanja. V predmetni zadevi ne gre za vračanje premoženjske koristi oškodovancu, temveč za izravnavo premoženjskega prikrajšanja, ki naj tožnici omogoči vzpostavitev položaja, kakršnega je imela pred škodnim dogodkom. Ta namen je mogoče udejanjiti le tako, da gramoz kupi na trgu in zanj plača tržno ceno, v kateri so všteti tudi stroški izkopa.
pravica do zdravljenja - dokazovanje – izvedenec - postavitev novega izvedenca – obseg revizijske presoje
Nasprotja med izvedenčevim mnenjem in izpovedbo revidentkine nevrologinje sta nižji sodišči obrazložili tako, da sta svoje ugotovitve o revidentkinem zdravstvenem stanju oprli na izvedensko mnenje, ki je bilo podano pisno, z zaslišanjem izvedenca na glavni obravnavi in s pisno dopolnitvijo mnenja.
Neutemeljene so revizijske navedbe o dejanjih majhnega pomena, ki naj ne bi zadoščala za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je v krajšem časovnem obdobju ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot so od njega zahtevala interna navodila delodajalca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potreb po delu
Nižji sodišči sta jasno ugotovili, da je prišlo pri toženi stranki do prenehanja potreb po tožnikovem delu iz ekonomskih in organizacijskih razlogov in da je tožena stranka ugotovila, da je prenehala potreba po enem od treh izvajalcev na delovnem mestu strokovni sodelavec nabave. Ker je bilo preostalo tožnikovo delo najlažje razporediti na druge sodelavce, je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Delovno mesto tožnice je bilo ukinjeno, razlog za to je bila drugačna organizacija dela kontrole kakovosti. Ukinitev delovnega mesta torej ni bila fiktivna in sodišče ni ugotovilo, da bi bila izvedena z namenom tožnico obravnavati diskriminatorno.
URS člen 32. ZUPJS člen 4, 10, 12. ZZZDR člen 123.
državna štipendija - pravica do državne štipendije - premoženjski cenzus
Položaj polnoletnega otroka, ki po razvezi staršev ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo ter samostojno živi v drugem stanovanju v samskem gospodinjstvu, ni mogoče izenačevati s položajem otrok, ki so bili dodeljeni v varstvo in vzgojo, saj imajo take polnoletne osebe že na podlagi 32. člena Ustave RS pravico do svobodne izbire prebivališča. Zato je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da se v smislu določb 3. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS tudi tožničin materialni položaj ugotavlja skupaj z materialnim položajem njenega očeta, ne glede na to, ali živita v istem stanovanju in skupnem gospodinjstvu ali ne.
ZSPJS člen 2, 7, 7/5, 9, 9/3, 13, 13/2. ZDR člen 42. ZJU člen 21, 21/1. ZObr člen 5, 89, 89/2. ZPP člen 380, 380/2. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4.
pripadnik Slovenske vojske - razporeditev - dejansko delo - razlika v plači - vojak - formacija - formacijska dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - razvrstitev v plačilni razred
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala.
Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge letalskega inženirja, potem je jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.