• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    Sklep I Up 74/2014
    31.3.2014
    UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS1014675
    ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/1. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
    nedovoljena pritožba zoper sodbo - pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost
    Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje je dopustna le pod pogoji, določenimi v prvem odstavku 73. člena ZUS-1.

    Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
  • 2.
    Sodba I Ips 79651/2010-643
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007035
    ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. KZ-1 člen 175.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilnih prič - kršitev kazenskega zakona - zloraba prostitucije – zakonski znaki kaznivega dejanja - izkoriščanje
    Glede oseb, ki v kazenskem postopku niso bile zaslišane, torej niso bile niti priče, kaj šele obremenilne, pravica obrambe do soočenja z obremenilnimi pričami ni mogla biti kršena.

    Obtoženca sta sodelovala pri prostituiranju drugih oseb na način, da sta ustvarjala zaslužek, pri čemer je šlo za kontinuirano izvrševanje in utečen, donosen posel. Njuno sodelovanje ni bilo omejeno na dajanje na razpolago prostorov, kjer se je izvajala prostitucija, temveč sta tja pošiljala stranke in se z njimi dogovarjala za srečanja z dekleti, dekleta pošiljala tudi na druge lokacije, ter na ta način dejansko vodila in nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker sta pri tem od deklet zahtevala polovico zaslužka, je pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da sta sodelovala pri prostituciji prav zaradi izkoriščanja, in ne iz katerega drugega razloga.
  • 3.
    Sklep I Ips 79651/2010-642
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007034
    ZKP člen 95, 95/2, 420, 420/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – stroški kazenskega postopka
    Pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odmero in plačilo nagrade in stroškov zastopanja je druga odločba, za izpodbijanje katere morajo biti izpolnjeni posebni pogoji iz prvega odstavka 420. člena ZKP.
  • 4.
    Sodba XI Ips 52442/2013-310
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007014
    ZKP člen 192, 192/2, 196, 201, 201/1-1.
    pripor - begosumnost – okoliščine, ki utemeljujejo obstoj begosumnosti - evropski nalog za prijetje in predajo – neogibnost pripora - varščina
    Varščina se lahko odredi le na predlog, ki mora biti konkretiziran: ponujena mora biti v določenem znesku, saj lahko sodišče le na ta način presodi, ali ustreza okoliščinam obravnavane zadeve, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera.
  • 5.
    Sodba I Ips 51299/2010-134.
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2007070
    ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420. URS člen 29, 29-4. EKČP člen 6.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - nedovoljen dokaz - pouk osumljencu - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov
    Sodišče ni kršilo privilegija zoper samoobtožbo s tem, ko je obsojenčev zagovor in v tem okviru tudi njegov molk upoštevalo pri oceni verodostojnosti njegovih izjav, saj to ni bil edini dokaz, na katerega bi se obsodilna sodba izključno ali v pretežni meri opirala, obenem pa so bili dokazi zoper obsojenca tako tehtni (zlasti najdba prepovedane droge v skritih prostorih vozila, ki ga je vozil), da bi bilo s tem v zvezi utemeljeno pričakovati obsojenčevo pojasnilo.
  • 6.
    Sodba I Ips 20543/2013-94
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VS2007068
    ZKP člen 359, 359/3. ZKP-J člen 9. KZ-1 člen 86, 86/1, 86/2, 86/11. ZIKS-1 člen 18.
    način izvršitve kazni zapora - poziv obsojencem na prestajanje kazni - razporejanje obsojencev – zavodi za prestajanje kazni zapora
    Podlaga za odreditev prestajanja kazni zapora v določenih primerih v odprtem oziroma polodprtem zavodu oziroma oddelku je bila iz Kazenskega zakonika prenesena v Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki v 18. členu ureja poziv obsojencu in razporejanje obsojencev na prestajanje zaporne kazni, pri čemer sodišče lahko odredi takšno prestajanje zaporne kazni šele po pravnomočnosti sodbe.
  • 7.
    Sodba I Ips 5357/2010-162
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2007031
    ZKP člen 149, 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
    Določbe ZPol (63. in 64. člen) ki so dopuščale oziroma policiji omogočile, da hrani osebne podatke še po tem, ko je bil namen hrambe že izpolnjen, so bile v neskladju s pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
  • 8.
    Sodba I Ips 58994/2012-262
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006979
    ZKP člen 8, 371, 371/1-3, 371/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do uporabe jezika v postopku – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zagovornik - pooblastilo
    Čeprav je obsojenec zagovornika za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pooblastil šele naknadno, po že vloženi zahtevi, je ta (upoštevaje prakso Ustavnega sodišča) dovoljena.
  • 9.
    Sodba I Ips 31713/2013-49
    27.3.2014
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007003
    ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja – namen storilca – hramba z namenom prodaje
    Izvršitveni način hrambe droge (zaradi prodaje) je ena od alternativno določenih izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in posebne dodatne konkretizacije ne potrebuje.
  • 10.
    Sodba I Ips 30613/2010-416
    27.3.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006983
    ZKP člen 118, 119, 121, 421, 421/3.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravnomočnost – vročanje - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dopolnitev zahteve - obseg preizkusa
    Če obsojenec sodišču ne sporoči spremembe naslova oziroma prebivališča, sodišče sodbo pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.
  • 11.
    Sodba I Ips 62862/2010-258
    27.3.2014
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007016
    ZKP člen 164, 258, 331, 331/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 30, 324, 324/1, 324/2, 324/3.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi - nedovoljen dokaz - strokovni pregled krvi - predhodna seznanitev z izpovedjo drugih prič - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - predrzna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - vzročna zveza - teorija vzročnosti - teorija adekvatnosti - krivda - eventualni naklep - dejanska zmota - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dokaz z zaslišanjem prič
    Zgolj abstraktna predstava storilca o možnih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ob hkratni odsotnosti zavedanja konkretnih okoliščin, v katerih je prišlo do ogrozitvene posledice, ne zadostuje za izpolnitev subjektivnih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1.
  • 12.
    Sklep X Ips 254/2013
    26.3.2014
    UPRAVNI SPOR
    VS1014650
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279, 279/3.
    dovoljenost revizije - zahteva za izrek ničnosti odločbe - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso opredeljene
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Samo uveljavljanje revizijskih razlogov in njihova utemeljitev, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.

    Revidenta nista navedla, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanju zelo hude, zato izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
  • 13.
    Sodba I Up 119/2014
    26.3.2014
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014691
    ZMZ člen 24, 24-3, 26, 28, 45, 45/2, 55/1, 55/1-3, 55/1-5.
    mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - razlogi preganjanja - strah pred kriminalno združbo - izvrševanje kaznivih dejanj - osebni razgovor - subsidiarna zaščita - izkazanost resne škode - pavšalne trditve o korupciji
    Strah pred kriminalno združbo, za katero je tožnik izvrševal kazniva dejanja, ne more predstavljati razloga za priznanje mednarodne zaščite.

    Ker tožnik ni bil v zadostni meri aktiven pri iskanju zaščite na policiji, samo časopisni članki o korupciji ne zadoščajo za presojo, da organi v izvorni državi niso sposobni nuditi zaščite. Zato mu ne grozi resna škoda. Ni pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Za pritožbeno obravnavo pogoji niso bili izpolnjeni.
  • 14.
    Sodba I Up 100/2014
    26.3.2014
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014702
    ZMZ člen 16b, 17, 23, 23/5. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 7.
    mednarodna zaščita - združevanje družine - Kvalifikacijska direktiva II (Direktiva 2011/95/ES) - krog družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - skladnost z Ustavo - implementacija direktive
    Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določata razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status begunca po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II, glede kroga oseb, ki se štejejo za „družinske člane“ ni mogoča že zaradi tega razloga. Kogentnih določb ZMZ, ki so s pravnim redom EU usklajene, pa tudi ni mogoče razlagati širše, kot so zapisane.
  • 15.
    Sodba in sklep III Ips 40/2012
    25.3.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002497
    OZ člen 39, 112, 112/1, 112/2, 114. ZPP člen 155, 155/1.
    spremenjene okoliščine - izpolnjena pogodba – kauza - prodaja nepremičnine – nameravana uporaba nepremičnine - nepremičnina, na kateri se pričakuje možnost gradnje - namen gradnje - običajno tveganje pri nepremičninskih poslih - omemba namena v pogodbi – riziko nameravane uporabe nepremičnine – stroški pravdnega postopka – stroški odvetnika – potrebni stroški – zastopanje po več odvetnikih
    Navkljub izpolnitvi pogodbenih obveznosti upoštevanje spremenjenih okoliščin izjemoma pride v poštev, še zlasti, če gre za primer, ko ena pogodbena stranka zatrjuje, da se ne da doseči namena pogodbe. Takšen izjemen primer predstavlja prodaja nepremičnine, na kateri se v prihodnosti pričakuje možnost gradnje.

    Pri pogodbi o prodaji nepremičnine, na kateri se v prihodnosti pričakuje možnost gradnje, je treba upoštevati, da takšna pogodba običajno vsebuje element negotovosti, ki je v tem, da ob njeni sklenitvi praviloma še ni znano, ali oziroma kdaj bo zemljišče zazidljivo oziroma ali bo gradnja mogoča. V takšnem primeru spremenjene okoliščine niso nekaj nepričakovanega; zato bi jih morala pogodbena stranka, ki nosi riziko njihovega nastanka, upoštevati že ob sklenitvi pogodbe in se ustrezno zaščititi. Gre namreč za riziko, ki predstavlja običajno tveganje pri nepremičninskih poslih.

    Glede na to, da riziko nameravane uporabe praviloma nosi kupec, zgolj omemba kupčevega namena ne zadošča za prenos rizika na prodajalca, temveč bi moralo iz prodajne pogodbe izhajati, da v določenem konkretnem primeru riziko nameravane uporabe izjemoma nosi prodajalec.
  • 16.
    Sklep VIII R 4/2014
    25.3.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS3006083
    ZDSS-1 člen 5.
    spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu
    Drugi toženec ni pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki bi opravljala zavarovalne posle (in pridobila ustrezna dovoljenja ter nastopala tudi v ustrezni pravno organizacijski obliki), temveč gre za gospodarsko družbo, ki se ukvarja s proizvodnjo konstrukcij in njihovih delov. Spor med tožnikom in drugim tožencem, pri katerem tožnik ni bil v delovnem razmerju, zato ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem. Prav tako zanj ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca.
  • 17.
    Sodba III Ips 30/2013
    25.3.2014
    STEČAJNO PRAVO
    VS4002505
    ZPPSL člen 125.
    stečajni postopek – načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sodna poravnava – objektivni pogoj izpodbijanja - izpodbojnost sodne poravnave
    Sklenitev sodne poravnave, četudi v obdobju izpodbojnosti, samo po sebi ni dejanje, ki bi imelo objektivne znake izpodbojnega pravnega dejanja.

    Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
  • 18.
    Sodba III Ips 5/2014
    25.3.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - DAVKI
    VS4002499
    URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDDPO člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
    pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - davčni organ - skrbnost dobrega strokovnjaka - davki - davčna osnova - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivda
    Zmotna materialnopravna presoja davčnih organov, zaradi katere je bila izdana sodba Upravnega ter nato še Vrhovnega sodišča, ki sta razsodili v korist tožeče stranke ter odpravili odločbi davčnih organov, namreč ne izpolnjuje pravnega standarda protipravnosti ravnanja tožene stranke. Tožeča stranka ni uspela izkazati kvalificirane kršitve tožene stranke, v smislu namerne oziroma zavestno napačne materialnopravne razlage predpisa.

    Avtonomna razlaga zakona, kot jo je v konkretnem primeru podal davčni organ, tako sama po sebi ne kaže na arbitrarnost odločanja niti na neskrbnost njegovega ravnanja, saj je organ, skladno z naravo njegovega dela, v predvidenem, zakonitem postopku, med katerim je argumentirano odgovarjal na očitke tožeče stranke ter se argumentirano zavzemal za drugačno pravno razlago (ne povsem jasne) norme.
  • 19.
    Sodba III Ips 10/2012
    25.3.2014
    PRAVO DRUŽB
    VS4002489
    ZGD-1 člen 501, 501/3.
    dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - utemeljeni razlogi
    Pritrditi je mogoče revidentki, da pod utemeljene razloge v smislu tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 ne sodi le krivdno ravnanje družbenika. Razlikovanje med krivdnimi in nekrivdnimi razlogi na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Odločilno je le, ali ravnanja, ki jih toženi stranki očita tožeča stranka, predstavljajo utemeljen razlog za izključitev iz družbe, ne pa tudi, ali je tožena stranka pri tem ravnala krivdno ali ne. Niso samo krivdna ravnanja tista, ki bi lahko predstavljala utemeljen razlog za izključitev. Za takšno razlikovanje namreč v zakonu ni najti podlage.

    Teorija zastopa stališče, da izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo (ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo) ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo. Temu stališču Vrhovno sodišče pritrjuje. Izključitev družbenika je namreč izjema od pravila ter skrajno sredstvo in ne mehanizem za maščevanje družbeniku. Izključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj „groba“ oziroma resna. Ob tem Vrhovno sodišče opozarja, da ima nezadovoljni družbenik v skladu z zakonom pravico do izstopa iz družbe.
  • 20.
    Sodba III Ips 8/2012
    25.3.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002517
    OZ člen 505, 505/3. ZPP člen 286, 286/4.
    dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja blaga - kritna prodaja - prodaja blaga s popustom - razlika do cele kupnine - primeren rok prodaje - primeren način prodaje - škoda zaradi prodaje s popustom - odškodnina - dokazovanje - predlaganje dokazov - prekluzija - krivda za zamudo s predlaganjem dokazov - izvedenec -
    Način kritne prodaje blaga je bil primeren in opravljen v skladu z drugim in tretjim odstavkom 505. člena OZ (v primernem roku, na primeren način in po obvestitvi tožeče stranke). Način kritne prodaje (prodaja določenega blaga s 70 % popustom) je bil glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da si je tožena stranka prizadevala najti ugodnejšega kupca in da višje kupnine ni mogla doseči, primeren. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da tudi v primeru neprimerne oprave kritne prodaje prodajalec ne izgubi pravice do povrnitve škode, kot trdi revidentka, temveč lahko nasprotna stranka zahteva (le) ustrezno zmanjšanje odškodnine.

    Ne držijo revizijske navedbe, da je z navedenimi popusti tožena stranka povečala nastalo škodo. Ravno obratno: s tem se je škoda zmanjšala. Ker je opravila kritno prodajo blaga, je škoda, ki ji je nastala, manjša za kupnino, ki jo je dobila na podlagi kritne prodaje. S tem je zadostila tudi svoji dolžnosti prizadevati si zmanjšati nastalo škodo (četrti odstavek 243. člena OZ).
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>