KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005976
ZKP člen 252, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 395, 395/1. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo – kršitev kazenskega zakona – poslovna goljufija
Dejstvo, da je obsojenec izpolnil del obveznosti, ki mu je bila določena s prvostopenjsko sodbo, ne vpliva niti na višino premoženjske koristi kot enega od zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja, niti ne na zakonitost oziroma pravilnost obveznosti, ki so bile obsojencu izrečene v okviru pogojne obsodbe.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/3, 367b/4, 367b/6, 367c/2.
pomembno pravno vprašanje - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - opredelitev spornega pravnega vprašanja
Predlagatelj ni navedel spornega pravnega vprašanja in okoliščin, ki bi kazale, da tožnikov primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367c, 367c/2, 367c/3. OZ člen 171, 179.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – zagotovitev pravne varnosti – odstop od sodne prakse – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
S citiranjem sodne prakse je tožnica izkazala, da obstaja možnost, da izpodbijana odločitev glede vprašanja višine odškodnine odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločilna dejstva – kontrolna dejstva - nedovoljeni dokazi – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek, da sodba nima razlogov o konkretnih dejstvih, ne predstavlja očitka kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč le očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL – krajevna pristojnost – stalno prebivališče dolžnika
Za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. V obravnavanem primeru je to sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
Za zagotovitev pravne varnosti je pomembna odločitev o vprašanju protipravnega ravnanja, obstoja vzročne zveze in krivde drugega toženca (Centra za socialno delo) ter posledično prve toženke (Republike Slovenije) za tožnici nastalo škodo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015098
SPZ člen 64. ZTLR člen 31. OZ člen 435, 488 - 494. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - začasen zaseg vozila – odgovornost za pravne napake – pojem pravne napake – zaseg vozila s strani policije – pridobitev lastninske pravice na premičnini – posebni primeri pridobitve – komisijska pogodba – prodajna pogodba – jamčevanje za pravne napake – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – – varstvo pred evikcijo – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – učinki razdrte pogodbe – prodaja ukradenega avtomobila – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je imelo vozilo pravno napako, ker je bilo začasno zaseženo v kazenskem postopku s strani policije, ki je kasneje kupca pozvala k prevzemu vozila, toženec kot komitent pa se je v razmerju do tožnika kot komisionarja skliceval na pravila o pridobitvi lastninske pravice od nelastnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nezadovoljstvo z delom sodišča
Objektivno nepristranskost sodišča je treba oceniti zlasti z vidika percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. V tem kontekstu lahko predstavljajo utemeljen razlog za delegacijo le tista dejstva, ki lahko, objektivno gledano povzročijo dvom v nepristranskost določenega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih
Na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje nasprotni udeleženec, je mogoče sklepati o interesu večjega števila udeležencev za izid predmetnega nepravdnega postopka in prepletenosti različnih interesov. Vendar pa ne ta okoliščina ne dejstvo, da je razpravljajoča sodnica že odločala v drugih spornih pravnih razmerjih med udeležencema, ne moreta zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.
Vložnikova ocena okoliščin, s katerimi je sodišče utemeljilo obstoj ponovitvene nevarnosti in neogibnosti pripora, ne predstavlja dopustnega razloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 20, 20/1, 28, 28/2. ODZ paragraf 326, 1460, 1461.
priposestvovanje - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo
V kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje, bi bil sklep, da tožnika nista bila v opravičljivi zmoti, pretirano strog. To bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli civilnega prava, ki se nanašajo na obveznosti strank glede izpolnitve pogodb.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 74, 74/3. Slovenski računovodski standardi standard 17.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revidentu utemeljeno davčno niso bili priznani odhodki, ki so bili v nasprotju s SRS 17 v povezavi z 20. členom ZDDPO-1 knjiženi na podlagi devetih spornih računov za opravljena dela na različnih objektih, saj storitve niso bile opravljene s strani družbe, ki je račune izdala in mu zato na podlagi 40. člena ZDDV tudi ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi teh računov.
dovoljenost revizije – glavna in postranske terjatve – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti – zavrženje revizije
V primeru, če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 24, 32, 32/2, 32/3-4, 33, 33/1. ZUP člen 8.
brezplačna pravna pomoč – objektivni kriterij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – prejudiciranje odločitve, na katero se prošnja nanaša – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
Iz splošnih načel ZUP in določb ZBPP jasno izhaja, da si organ za BPP v postopku odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči lahko pridobi tudi podatke o zadevi, na katero se prošnja nanaša, zato vprašanje pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/2, 77. ZMZ člen 75, 75/2.
mednarodna zaščita – odprava izpodbijanega akta – vezanost tožene stranke na stališče sodbe - obrazložitev sodbe – bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Napotki sodbe, izdane v upravnem sporu, so za toženo stranko obvezni le, če gre za pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ali pa za njegova stališča, ki se tičejo (upravnega) postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Glede na pravno podlago, po kateri je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), naj bi šlo pri ponovnem odločanju tožene stranke za oboje, vendar iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, zakaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor – odgovornost države - protipravnost ravnanja sodnikov sodišča iz okrožja pristojnega sodišča
Okoliščina, da naj bi škodo povzročilo Okrajno sodišče v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega sodišča namesto pristojnega sodišča v Mariboru.
Ob ugotovitvi sodišča, da je pri obdolžencu podana begosumnost, možnost izročitve nujnosti odreditve pripora ne izključuje, saj ni verjetno, da bo sploh lahko uspešno izvedena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor – odgovornost države - protipravnost ravnanja sodnikov pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba okoliščin med postopkom – sprememba bivališča dolžnika - izvršba – oprava izvršbe – ustalitev pristojnosti
Položaj, ko se okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča, spremenijo med postopkom, ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
Načeloma obveznost ugasne, ko jo dolžnik izpolni upniku, vendar v določenih okoliščinah, predvidenih v določbi 305. člena ZOR, dolžnik lahko izpolni tretji osebi. V konkretni zadevi je kupoprodajna pogodba določala obveznost izpolniti z nakazilom na bančni račun drugega toženca in temu je bilo zadoščeno.