Načeloma obveznost ugasne, ko jo dolžnik izpolni upniku, vendar v določenih okoliščinah, predvidenih v določbi 305. člena ZOR, dolžnik lahko izpolni tretji osebi. V konkretni zadevi je kupoprodajna pogodba določala obveznost izpolniti z nakazilom na bančni račun drugega toženca in temu je bilo zadoščeno.
SZ člen 111-130. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 33. ZPN člen 7. ZOR člen 210.
lastninjenje stanovanj – dolžnost prodati stanovanje – pridobitev lastninske pravice – imetništvo stanovanjske pravice – ničnost prodajne pogodbe - ugotovitvena tožba – izbrisna tožba – dobra vera – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Po presoji revizijskega sodišča je potrebno ravnanje strank ovrednotiti v smeri spoštovanja načela vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic. Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče sklepati, da bi kupci lahko vedeli, da je tožnica (morebiti) originarno pridobila lastninsko pravico na sporni nepremični oziroma da obstaja dvom v pravni položaj vpisane osebe. Kupcem v tem primeru ni mogoče naložiti raziskovalne dolžnosti, da preiščejo pravno stanje nepremičnin. Prav tako ni mogoče sklepati, da niso bili v dobri veri. Ker so kot (bivši) imetniki stanovanjske pravice imeli pravico do odkupa stanovanja, so s trenutkom sklenitve posameznih prodajnih pogodb pridobili lastninsko pravico. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika prenehala.
Na tožničin pritožbeni očitek smiselno v smeri kršitve določbe drugega odstavka 287. člena ZPP v postopku na prvi stopnji, sedaj nadgrajen in uveljavljan kot revizijski razlog kršitve temeljnega procesnega načela kontradiktornosti postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se je sodišče druge stopnje odzvalo tako, da je izostanek obrazložitve sklepa o zavrnitvi tožničinega dokaznega predloga za zaslišanje priče v prvostopenjski sodbi „nadomestilo“ s svojimi razlogi. Taka nadomestitev razlogov v postopku na drugi stopnji ni nujno vselej neupoštevna; upoštevna je, ko je stranki z dopolnitvijo omogočeno spoznati razloge sodišča za zavrnitev njenega dokaznega predloga, in ko so ti razlogi dokaznopravno sprejemljivi.
Tožnica se je sklicevala le na ustno sklenjeno darilno pogodbo med njo kot obdarjenko in očetom kot darovalcem. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost tudi že po v času domnevne sklenitve še upoštevnih pravnih pravilih zahtevala (z namenom obvarovanja darovalca pred lahkomiselnostjo) stroga obličnost – ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 Občnega državljanskega zakonika), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Drug tehtni razlog v smislu navedene zakonske določbe predstavlja tudi postulat objektivne nepristranskosti sodišča, ki naj bi izključil vsak dvom, s katerim bi bilo lahko omajano zaupanje strank v odločanje določenega sodišča. V tem kontekstu je zlasti pomembna percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. SPZ člen 96, 96/2. ZTLR člen 39, 39/2.
solastna nepremičnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – onemogočanje uporabe solastniku – uporabnina – določitev višine uporabnine
Sodišči sta ravnali prav, ko sta za kriterij določitve višine uporabnine (poleg velikosti tožnikovega idealnega deleža) uporabili ugotovljeno povprečno tržno najemno vrednost sporne nepremičnine v celoti in neupoštevaje možnost, dejansko pa veliko verjetnost, da zaradi toženčevega bivanja v njej in zaradi njegovega odpora do dajanja kateregakoli dela te nepremičnine v najem, s to nepremičnino (ali njenim delom) najbrž sploh ne bi bilo mogoče ustvarjati najemnine.
prodaja nepremičnine - pogodba o posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - preklic naročila
Po določbi 816. člena ZOR namreč naročitelj lahko prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. V času, ko je toženka hišo prodala s posredovanjem drugega nepremičninskega posrednika, je torej s tožnico sklenjena pogodba ni več zavezovala in ji ni mogoče očitati, da ji je bila nezvesta oziroma da jo je kršila.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba okoliščin med postopkom – sprememba bivališča dolžnika - izvršba – oprava izvršbe – ustalitev pristojnosti
Položaj, ko se okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča, spremenijo med postopkom, ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor – odgovornost države - protipravnost ravnanja sodnikov pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
dovoljenost revizije – glavna in postranske terjatve – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti – zavrženje revizije
V primeru, če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 24, 32, 32/2, 32/3-4, 33, 33/1. ZUP člen 8.
brezplačna pravna pomoč – objektivni kriterij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – prejudiciranje odločitve, na katero se prošnja nanaša – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
Iz splošnih načel ZUP in določb ZBPP jasno izhaja, da si organ za BPP v postopku odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči lahko pridobi tudi podatke o zadevi, na katero se prošnja nanaša, zato vprašanje pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/2, 77. ZMZ člen 75, 75/2.
mednarodna zaščita – odprava izpodbijanega akta – vezanost tožene stranke na stališče sodbe - obrazložitev sodbe – bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Napotki sodbe, izdane v upravnem sporu, so za toženo stranko obvezni le, če gre za pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ali pa za njegova stališča, ki se tičejo (upravnega) postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Glede na pravno podlago, po kateri je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), naj bi šlo pri ponovnem odločanju tožene stranke za oboje, vendar iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, zakaj.
Ob ugotovitvi sodišča, da je pri obdolžencu podana begosumnost, možnost izročitve nujnosti odreditve pripora ne izključuje, saj ni verjetno, da bo sploh lahko uspešno izvedena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor – odgovornost države - protipravnost ravnanja sodnikov sodišča iz okrožja pristojnega sodišča
Okoliščina, da naj bi škodo povzročilo Okrajno sodišče v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega sodišča namesto pristojnega sodišča v Mariboru.
Vložnikova ocena okoliščin, s katerimi je sodišče utemeljilo obstoj ponovitvene nevarnosti in neogibnosti pripora, ne predstavlja dopustnega razloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 74, 74/3. Slovenski računovodski standardi standard 17.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revidentu utemeljeno davčno niso bili priznani odhodki, ki so bili v nasprotju s SRS 17 v povezavi z 20. členom ZDDPO-1 knjiženi na podlagi devetih spornih računov za opravljena dela na različnih objektih, saj storitve niso bile opravljene s strani družbe, ki je račune izdala in mu zato na podlagi 40. člena ZDDV tudi ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi teh računov.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 20, 20/1, 28, 28/2. ODZ paragraf 326, 1460, 1461.
priposestvovanje - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo
V kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje, bi bil sklep, da tožnika nista bila v opravičljivi zmoti, pretirano strog. To bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli civilnega prava, ki se nanašajo na obveznosti strank glede izpolnitve pogodb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih
Na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje nasprotni udeleženec, je mogoče sklepati o interesu večjega števila udeležencev za izid predmetnega nepravdnega postopka in prepletenosti različnih interesov. Vendar pa ne ta okoliščina ne dejstvo, da je razpravljajoča sodnica že odločala v drugih spornih pravnih razmerjih med udeležencema, ne moreta zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nezadovoljstvo z delom sodišča
Objektivno nepristranskost sodišča je treba oceniti zlasti z vidika percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. V tem kontekstu lahko predstavljajo utemeljen razlog za delegacijo le tista dejstva, ki lahko, objektivno gledano povzročijo dvom v nepristranskost določenega sodišča.
Za zagotovitev pravne varnosti je pomembna odločitev o vprašanju protipravnega ravnanja, obstoja vzročne zveze in krivde drugega toženca (Centra za socialno delo) ter posledično prve toženke (Republike Slovenije) za tožnici nastalo škodo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015098
SPZ člen 64. ZTLR člen 31. OZ člen 435, 488 - 494. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - začasen zaseg vozila – odgovornost za pravne napake – pojem pravne napake – zaseg vozila s strani policije – pridobitev lastninske pravice na premičnini – posebni primeri pridobitve – komisijska pogodba – prodajna pogodba – jamčevanje za pravne napake – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – – varstvo pred evikcijo – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – učinki razdrte pogodbe – prodaja ukradenega avtomobila – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je imelo vozilo pravno napako, ker je bilo začasno zaseženo v kazenskem postopku s strani policije, ki je kasneje kupca pozvala k prevzemu vozila, toženec kot komitent pa se je v razmerju do tožnika kot komisionarja skliceval na pravila o pridobitvi lastninske pravice od nelastnika.