ZOR člen 16, 16, 18, 18/2, 154, 154/1, 158, 200 ZJVS člen 3, 9, 9/1, 21, 21/3-5.
krivdna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - odgovornost upravljalca smučišča - odgovornost smučarja - načelo prepovedi povzročanja škode - opustitev dolžnega ravnanja - pojem nevarnega mesta - položaj smučarske vlečnice in smučarske proge - škoda, povzročena drugemu smučarju - odpeta smučarska vez - skrbnost povprečnega smučarja
Za škodo, ki jo smučarju povzroči drug smučar, upravljalec smučišča odgovarja le v primeru, če je ravnanje neposrednega povzročitelja škode posledica opustitve varnostnih ukrepov oziroma neizpolnitve zahtev, ki jih upravljalcu nalagajo ZVJS, pravila stroke in običaji. Smučar nase prevzema običajne rizike, ki izhajajo iz smučanja, ne pa tistih ki izvirajo iz nedovoljenega ravnanja drugih udeležencev, zlasti iz kršitev predpisov o prepovedih in obveznih ravnanjih na smučišču.
Glede na to, da je v obravnavani zadevi predmet upravnega spora presoja zakonitosti in pravilnosti sklepa o dovolitvi izvršbe (ki ga je organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izdal na podlagi določb 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP in z njim ugotovil, da je odločba, ki naj se izvrši, to je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 24. 3. 2006, postala izvršljiva dne 2. 1. 2011, ter določil način izvršbe) ter glede na določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 (v upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon) in drugega odstavka 5. člena ZUS-1 (v upravnem sporu se lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), ni jasno, zakaj sodišče prve stopnji ni odločilo v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (glej sklep I Up 142/2011 z dne 18. 5. 2011 in druge) ter tožbo zoper sklep o izvršbi ob upoštevanju 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nedenarni tožbeni zahtevek – glavni in podrejeni zahtevek – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Pri (eventualni) kumulaciji zahtevkov navedba le ene ocene vrednosti spora ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek, temveč kvečjemu le na prvotno postavljeni zahtevek.
pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum – nedovoljeni dokazi – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če sodišče presodi, da se okoliščine glede utemeljenega suma niso spremenile, v razlogih sklepa o podaljšanju pripora ni treba ponavljati, iz katerih okoliščin izhaja utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005957
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 374, 395, 395/1, 420. KZ člen 41, 325. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja v razlogih - presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza - odločba o kazenski sankciji – odmera kazni - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
S tem, ko zagovornica navaja, da sodišče ni upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin, ki po njenem mnenju narekujejo izrek milejše kazni, ne uveljavlja kršitve kazenskega zakonika iz 41. člena KZ, ampak uveljavlja pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-95 člen 26, 26/1-4. ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 921.
zavarovanje avtomobilskega kaska – splošni zavarovalni pogoji - pravica odkloniti izplačilo zavarovalnine – zavarovalniška goljufija – domnevna tatvina vozila – predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera
Pravilno je materialnopravno stališče drugostopenjskega sodišča, da določbe splošnih pogojev AK-95, ki ob (domnevni) tatvini avtomobila toženko upravičuje k neizplačilu zavarovalnine, ne gre razlagati kot absolutno, neovrgljivo domnevo nenastanka zavarovalnega primera, pač pa kot izpodbojno varovalko, dogovorjeno v korist zavarovalnice, zaradi katere je tožnik iz razlogov na njegovi strani v procesu dokazovanja obstoja zavarovalnega primera postavljen v bistveno slabši položaj, kot če bi ravnal tako, kot predvidevajo splošni pogoji.
ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZPP člen 319.
izbrisna tožba - dobrovernost kupca ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - priposestvovanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Ker toženca kot kupca nepremičnine, ki jo je tožnik priposestvoval, ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga nista bila v dobri veri, ni niti v 3. odstavku 244. člena ZZK-1 niti v drugem odstavku 44. člena SPZ ovire za zahtevani izbris izpodbijane vknjižbe in za vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
ZPP člen 180, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 28.
dopuščena revizija - določnost tožbenega zahtevka – tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja (ne)zadostne določenosti tožbenega zahtevka v sporu o pridobitvi lastninske pravice na delu nepremičnin(e) na podlagi priposestvovanja.
dopuščena revizija – odgovornost države za delo sodišča – sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje izven glavne obravnave – sprememba dokazne ocene - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali so bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave?“
Védnost dolžnika in tretjega o tem, da s pravnim dejanjem škodujeta upniku, je predpostavka izpodbijanja odplačnih pravnih dejanj (prvi odstavek 281. člena ZOR). Obstoj te predpostavke je bil nedvomno izkazan že s tem, da je D. V. pri sklepanju izpodbijane pogodbe deloval v dvojni vlogi: kot zakoniti zastopnik dolžnika R. d.o.o., ki je poslovni prostor prodajal, in kot tretji, to je kot fizična oseba, ki je ta prostor kupila.
Zakon je glede kvalitete upnikove terjatve kot predpostavke za paulijansko tožbo jasen: terjatev mora biti materialnopravno zapadla, ne zahteva pa se, da bi morala biti pravnomočno prisojena ali izvršljiva.
ZFPPod člen 36. ZOR člen 127, 132, 132/2, 210, 210/4, 453.
izbris družbe po ZFPPod - aktivna legitimacija – edini družbenik izbrisane družbe – naknadno najdeno premoženje – razdrtje pogodbe – vrnitev danega – prevzem izpolnitve
Tožnik je kot edini družbenik izbrisane družbe aktivno legitimiran za uveljavljanje terjatve izbrisane družbe. Ker je družba terjatev sodno uveljavljala že pred svojim izbrisom, ne gre za naknadno najdeno premoženje. Poleg tega toženec ne more uspeti s sklicevanjem na razveljavljeno zakonsko določbo.
Glede na ravnanje obeh strank in tožnikov umik glavnega nedenarnega zahtevka gre za situacijo iz 127. člena ZOR. Pri razdrti pogodbi je treba prejeto vrniti (kupnino). Ker je toženec dobil vrnjen ves plačani prometni davek, je za tisti del, ki ga je plačal kupec, neupravičeno obogaten.
Ob vložitvi obravnavane tožbe je bila prevladujoča sodna praksa upravnih organov, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Pristojna upravna enota je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Tožnik v skladu s tako prevladujočo sodno prakso v šestdesetdnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak tožbo za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka šestdesetdnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta tožbenemu zahtevku za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ugodili. Revizijsko sodišče pa je zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju reviziji delno ugodilo in je sodbo sodišče druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo le toliko, da je v izreku sodišča prve stopnje dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota. Z ugoditvijo zahtevku za sklenitev pogodbe je tožniku omogočeno, da v šestdesetih dneh od pravnomočnosti odločbe pred upravno enoto zahteva odobritev pravnega posla.
Tožnika sta v okviru primarnih tožbenih zahtevkov postavila več nedenarnih zahtevkov, s katerimi proti vsem trem tožencem zahtevata ugotovitev določenih pravnih razmerjih, hkrati pa le od nekaterih tožencev izpolnitev več nedenarnih obveznosti z različnimi predmeti. Čeprav so nekateri od teh nedenarnih zahtevkov med seboj povezani, pa vsi nimajo enake pravne in dejanske podlage. Tudi toženci niso glede vseh nedenarnih zahtevkov enotni sosporniki, saj je mogoče o nekaterih nedenarnih zahtevkih proti različnim tožencem odločiti različno. Navedba ene vrednosti spornega predmeta za vse nedenarne zahtevke skupaj tako ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, ali vrednosti posameznih nedenarnih zahtevkov presegajo revizijski prag iz 2. odstavka 367. člena ZPP. Nadalje je treba upoštevati, da se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta 2.100.000 SIT (sedaj 8.763,14 EUR) po ustaljenem stališču tega sodišča lahko nanaša le na primarno uveljavljane nedenarne zahtevke, ne pa tudi na podrejene nedenarne zahtevke.
URS člen 26, 26/1. ZIKS člen 182, 182/1, 200. ZKP člen 472. ZPol člen 3, 30, 30/4. ZPP člen 378.
odgovornost države za ravnanje policije – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – kazniva dejanja gojenca vzgojnega zavoda, storjena med pobegom iz zavoda
Pravilno je sklepanje pritožbenega sodišča, da med ravnanjem oziroma zatrjevanimi opustitvami policije in tožnikovo škodo ni relevantne vzročne zveze. Ni mogoče zaključiti, da bi policija s prijetjem B. B. in njegovo vrnitvijo v zavod zanesljivo preprečila škodni dogodek. S tem mu še ne bi onemogočila, da bi ponovno odšel iz zavoda, ki je bil odprtega tipa. Kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, B. ni bila odvzeta prostost.
Tožnik se v reviziji tudi neuspešno sklicuje na okoliščino, da je bil B. pred škodnim dogodkom utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja ropa, izvršenega 17. 9. 1999 v Mariboru. Tožnik namreč ni navedel nobenih okoliščin v zvezi s tem kaznivim dejanjem, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi bil zaradi njegove storitve proti B. odrejen pripor, kateri bi mu lahko edini preprečil izvrševanje kaznivih dejanj na prostosti. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se sme pripor zoper mladoletnika odrediti le izjemoma (472. člen tedaj veljavnega ZKP).
ZPP člen 371. SPZ člen 107, 270. ZVEtL člen 3, 14. ZPPLPS člen 5.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – vsebina dogovora – etažna lastnina – nastanek etažne lastnine – vknjižba etažne lastnine v zemljiški knjigi
Za pravno vzpostavitev etažne lastnine je oziroma so po zakonu načeloma legitimirani vsakokratni lastnik(i) nepremičnine in ne njihov(i) pravni prednik(i), četudi so ti ostali v zemljiški knjigi formalno vknjiženi kot lastniki.
Na podlagi nične pogodbe tožnik ne more uveljavljati niti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja, niti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa je tudi pravilna odločitev, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo predlog za vpogled v zapisnik o zaslišanju priče v drugem pravdnem postopku, saj ta dokaz v tem postopku glede na povedano nikakor ne bi mogel biti pravno pomemben.
predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, saj predlagateljica ni izkazala obstoja kršitev pravdnega postopka (tretji odstavek 367.b člena ZPP).