denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Ker pravica do vrnitve premoženja v naravi oziroma v obliki nadomestne nepremičnine ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v tem delu ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 pa tudi ni izpolnjen v delu, v katerem prereka višino priznane odškodnine, saj dovoljenosti v tem delu ne more izkazovati z zneskom odškodnine, ki je priznan z izpodbijano odločbo upravnega organa. Koliko pa naj bi znašala sporna vrednost, to je znesek odškodnine, ki jo s tem pravnim sredstvom še uveljavlja, pa revident, ki glede tega nosi trditveno in dokazno breme, ne opredeli.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005960
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5. KZ-1 člen 53.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – odvzem predmetov – obvezen odvzem prevoznih sredstev - odločba o kazenski sankciji – odmera kazni - stek kaznivih dejanj
Če je obsojenec sam navedel, da je predkaznovan za kazniva dejanja, se je sodišče na njegov zagovor lahko utemeljeno sklicevalo in njegovo predkaznovanost upoštevalo kot obteževalno okoliščino.
tožba zaradi molka organa – procesne predpostavke - enostopenjsko odločanje – potrdilo o izvršljivosti – najemnik denacionaliziranega stanovanja
Stranka, ki je zahtevala izdajo odločbe, zoper katero ni pritožbe, sme sprožiti upravni spor zaradi molka organa le, če organ tudi na novo zahtevo stranke odločbe ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.
ZST-1 člen 5, 5/1, 13, 13/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 325, 332.
davčna inšpekcija – prepozen predlog za obročno plačilo takse
Ker je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks za postopek na prvi stopnji v upravnem sporu treba vložiti najkasneje ob vložitvi tožbe, je kasneje vloženi predlog za obročno plačilo sodnih taks za postopek na prvi stopnji prepozen in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo.
Ker je sodišče prve stopnje plačilni nalog izdalo potem, ko po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev taksa ni bila plačana in preden je bil vložen predlog za obročno plačilo takse, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče plačilni nalog izdalo preuranjeno.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – vrnitev dvojne are - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je odločilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo. Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z vrnitvijo dvojne are obstaja.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj sledi, da je bila sporna nepremičnina v celoti namenjena gradnji že v času izdaje odloka o predkupni pravici (28. 4. 2004). Takšno zemljišče ni (več) kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, ki bi bilo podvrženo ZKZ (prvi odstavek 2. člena ZKZ), temveč stavbno zemljišče.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – glavna in postranske terjatve – zamudne obresti – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo obveznosti iz predpogodbe – zavrženje revizije – dobroverna lastniška posest na podlagi prodajne pogodbe – ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika – ugovor prodane in izročene stvari
Z izpodbijano sodbo je postala pravnomočna odločitev o dolžnosti sklenitve prodajne pogodbe za nepremičnino. S tem sta tožnika postala dobroverna lastniška posestnika nepremičnine in imata zoper lastnikov vrnitveni zahtevek ugovor prodane in izročene stvari, torej, da sta do posesti upravičena na podlagi prodajne pogodbe (93. člen SPZ).
Tožnik je obveznost do toženke izpolnil, toženka kot posojilojemalka pa svoje obveznosti do tožnika ni (v celoti) izpolnila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo vtoževanega zneska (ki predstavlja vsoto zapadlih s strani toženke neporavnanih mesečnih obrokov) materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi na pritožbeni stopnji v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojo kolegico – upnico, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – odločba o stroških kazenskega postopka
Če se sodišče druge stopnje ne opredeli do pritožbenih navedb, pa bi se moralo, je podana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka, to je kršitev po drugem odstavku 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 395. člena ZKP, ki se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti upošteva le, če je izkazan njen vpliv na zakonitost sodne odločbe.
sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku – zavrnitev tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga - vrnitev koristi – vrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošteni prejemnik
Pošteni prejemnik odškodnine je prejeti znesek porabil za izredno investicijo, ki je sicer ne bi bilo (obnova strehe). Zato je pravilen zaključek, da koristi zaradi neutemeljeno izplačane odškodnine nima.
ZZK-1 člen 31, 31/1. OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 380, 380/1.
vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – skladnost identifikacijskega znaka v listini, ki je podlaga za vpis, z identifikacijskim znakom v zemljiški knjigi – stari identifikacijski znak – novi identifikacijski znak – etažna lastnina
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tožnici izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem so stanovanje in skupni prostori, ki so predmet prodajne pogodbe, označeni s starimi identifikacijskimi znaki (kot so bili vpisani v zemljiški knjigi pred vzpostavitvijo etažne lastnine). Prav tako je ugotovilo, da tožnica s tožbo zahteva izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem so to stanovanje in ti prostori označeni z novimi identifikacijskimi znaki (kot sedaj izhajajo iz zemljiške knjige). Glede na te ugotovitve je odločitev pritožbenega sodišča, s katero je zavrnilo zahtevek za izdajo novega zemljiškoknjižnega dovolila, materialnopravno zmotna.
ZOR člen 200, 203, 377, 377/1, 377/2. OZ člen 1060.
zastaranje odškodninske terjatve – povzročitev škode s kaznivim dejanjem – rok za zastaranje odškodninske terjatve – vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, da zahtevek tožnika ni zastaral. V tem primeru je namesto triletnega splošnega zastaralnega roka treba uporabiti daljši zastaralni rok, ki velja za zastaranje kazenskega pregona (prvi odstavek 377. člena ZOR).
povrnitev nepremoženjske škode – odvzem prostosti – ekstradicijski pripor – postopek za izročitev obdolženca tuji državi – pravica do povrnitve škode
V obravnavanem primeru, ko gre za pripor v ekstradicijskem postopku, je pripor pomenil disciplinski ukrep sodišča, potreben za zagotovitev navzočnosti tožnika kot obdolženca, da bi se lahko izvedel kazenski postopek. Za takšen odvzem prostosti pa zakonodajalec ni predvidel odškodninske odgovornosti države v odvisnosti od izida kazenskega postopka.
Neutemeljen je revidentkin ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za izpolnitev menice, saj se je menična vsota nanašala na aneks k pogodbi, za katero je bila menica izdana.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2-1, 13, 13/1.
umik predloga za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila takse
Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala ob njegovi vložitvi (1. točka drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZST-1), odločitev o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženem po vložitvi predloga za dopustitev revizije, ne more veljati za taksno obveznost za ta predlog.
Sklep o zahtevi „tretjega“ za vpogled v upravni spis na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je dokončen posamični akt državnega organa, zoper katerega ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato mora biti sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.