KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006018
ZKP člen 351, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - beseda strank - dopolnitev dokaznega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – zakonski znaki kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče prve stopnje pravno napačno utemeljilo razloge za zavrnitev dokaznega predloga (ker naj bi bil dokazni postopek končan), do kršitve pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP ni prišlo, ker obrambi ni uspelo s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati potrebne materialnopravne relevantnosti predlaganega dokaza.
ZMZ člen 13, 13/2, 50, 50/2-3, 50/375, 75/4. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/6, 59.
mednarodna zaščita – pritožba vložena po svetovalcu za begunce, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita – ugoditev pritožbi – začasna odredba – prepozna pritožba
Določba drugega odstavka 13. člena ZMZ je v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1); zato je pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, ki pravniškega državnega izpita nima opravljenega, sprejeta v obravnavo.
ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 1, 2, 279, 279/1-1. ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 37, 37/2, 64/1-4, 64/68, 94, 94/1.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – lokalna skupnost kot vmesni upravičenec – vračanje dejanskim končnim upravičencem – ni upravna zadeva – ničnost upravne odločbe - izrek ničnosti po uradni dolžnosti – kršitev materialnega prava
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem, ki temelji na določbi 6. člena ZVVJTO, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava oziroma za upravno zadevo, prav tako pa določbe ZVVJTO ne dajejo podlage, da bi občinski upravni organ odločal v upravnem postopku ali izdal upravno odločbo.
Odločba, ki je izdana v upravnem postopku, v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, se lahko izreče po uradni dolžnosti za nično ves čas postopka.
zaščitena kmetija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
S pavšalnimi in neizkazanimi navedbami, ki temeljijo na stališču, ki nima zakonske podlage, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 64, 64/1. ZUS-1 člen 45, 59, 59/2, 85. ZUP (1986) člen 215.
denacionalizacija – dovoljena revizija - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga – predlagalni postopek - dokazno breme - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopolnjevanje tožbe v pripravljalnem postopku
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin), v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo uveljavlja.
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni eden izmed razlogov, zaradi katerih se po določbi 85. člena ZUS-1 lahko vloži revizijo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82. ZPP člen 70, 70-6, 72.
pritožba – zavrnitev pritožbe – izločitev sodnika – odklonilni razlog – videz nepristranskosti – dvom v nepristranskost sodnika – upravičen dvom – pravno stališče sodnika v strokovnem članku
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, ki jih zatrjuje pritožnica (pobuda pritožnice za opravo službenega nadzora in izraženo mnenje v strokovnem članku), ob upoštevanju vseh okoliščin v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča niso takšne, da bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom v nepristranskost izločevanega sodnika oziroma bi kljub siceršnji javni odmevnosti v zvezi s pobudo za službeni nadzor izločevanega sodnika objektivno okrnile videz nepristranskosti sodišča.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davek na motorna vozila – vračilo davka na motorna vozila – pogoji za vračilo – vozila za prevoz družin
ZDMV v 2. točki prvega odstavka 5. člena določa, da se davek ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega motornega vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Smisel te davčne oprostitve je pomoč družinam s tremi ali več mladoletnimi otroki pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katerimi je običajen prevoz družine, ne pa tudi bivanje na potovanju. Bivalno vozilo (avtodom) ne spada med vozila, za katera se davek ne plača. Davčne oprostitve za posamezne vrste vozil so le izjema, ki je ni mogoče razlagati širše, kot je določena.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – obrazložitev tožbe in obrazložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - veterinarska dejavnost
Tožnica je predlog za izdajo začasne odredbe podala hkrati s tožbo, ne da bi razloge za začasno ureditev stanja jasno ločila od razlogov za utemeljenost tožbe. Toda razlogi za utemeljenost (izpodbojne) tožbe (prvi odstavek 64. člena ZUS-1) niso enaki razlogom za izdajo ureditvene začasne odredbe (tretji odstavek 32. člena ZUS-1; za takšno odredbo v obravnavanem primeru namreč gre in ne za odložitveno v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, saj je odločba o odvzemu koncesije oblikovalni upravni akt, ki ne potrebuje prisilne izvršbe kot zavezovalni akti), zato je presoja sodišča prve stopnje, da so tožničine (tožbene) navedbe glede razlogov za izdajo predlagane začasne odredbe pavšalne, po mnenju Vrhovnega sodišča pravilna.
bistvene kršitve določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev iz 11. točke 371. člena ZKP je podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri med seboj v nasprotju. Odločilna dejstva so tista, ki se nanašajo na elemente kaznivega dejanja.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 64, 64/1. ZUS-1 člen 45, 59, 59/2, 85. ZUP (1986) člen 215.
denacionalizacija – dovoljena revizija - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga – predlagalni postopek – dokazno breme – presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - glavna obravnava – materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopolnjevanje tožbe v pripravljalnem postopku
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin), v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo uveljavlja.
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni eden izmed razlogov, zaradi katerih se po določbi 85. člena ZUS-1 lahko vloži revizijo.
Opustitev oprave glavne obravnave je po določbah ZUS-1 bistvena kršitev določb postopka le, če je bila opustitev oprave glavne obravnave v nasprotju z ZUS-1 in je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov obsojenkine pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni prekršilo, vložniki pa v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne zatrjujejo, da bi zavrnitev dokaznih predlogov vplivala na zakonitost sodbe (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP).
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
dovoljenost revizije - revizija tožene stranke - pravniški državni izpit - podpisnik revizije - zavrženje
Ker je tožena stranka revizijo vložila po sekretarki, ki jo je pooblastil minister, pri tem pa vlagateljica in podpisnica revizije ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje izpostavljeno na načelni ravni - zelo hude posledice
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi. Ker je v tej zadevi predmet spora sama pravica do denacionalizacije, z izpodbijano odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku, pa je bila v veljavi vzdržana odločitev o odpravi odločbe prvostopenjskega upravnega organa, ki se nanaša na vrnitev premoženja v naravi, ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident, postavljeno na načelni (splošni) ravni, ki terja splošne odgovore, ne utemeljuje pa njegovega pomena za odločitev v obravnavani zadevi ter za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zagovornik po uradni dolžnosti – nepopolna vloga – pooblastilo za zastopanje - pooblastilo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti – stroški postopka - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če zagovornik po uradni dolžnosti, ki mu pooblastilo preneha s pravnomočnostjo sodbe (četrti odstavek 70. člena ZKP) na poziv ne predloži pooblastila, sodišče vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže.
zavrženje tožbe – nepremična kulturna dediščina – razglasitev kulturnega spomenika – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – ni upravni akt
Odločba župana občine, s katero ta na podlagi Odloka (kot akta o razglasitvi na podlagi ZVKD-1) opredeljuje nepremičnino kot spomenik lokalnega pomena zaradi zaznambe v zemljiški knjigi, ni upravni akt, saj ni izdan v upravnem postopku niti se z njim ne odloča o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi strank niti se z njo ne posega v to, kar je bilo že razglašeno z Odlokom.
dovoljena revizija – denacionalizacija – vrednotenje zemljišč – kmetijsko ali stavbno zemljišče – vojašnica zgrajena s strani okupatorja
Ker je Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnje v postopku denacionalizacije edina podlaga za ugotavljanje vrednosti tovrstnega premoženja, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje in pred njim že upravnih organov, da se zemljišča, ki so bila podržavljenja na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, po katerem namembnost zemljišč ni bila spremenjena, in ki ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve niso bila opredeljena kot stavbna, vrednotijo po stanju ob odvzemu s strani okupatorja, torej kot kmetijska zemljišča.
urejanje meje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Zelo hude posledice so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej.