ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZZZPB člen 52. ZDR člen 63, 200.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Pri opravljanju javnih del brezposelna oseba med drugim pridobiva tudi nova znanja in izkušnje, ki naj bi povečale njene zaposlitvene možnosti. Vendar pa dela, ki se opravlja v okviru javnih del, ni mogoče že samo zaradi tega opredeliti kot „svoj poklic“ iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnica je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delala kot receptor - informator, sicer lahko pridobila določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobila za poklic, oziroma pridobila ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi ji v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Utemeljenost pisnega opozorila se presoja v postopku v zvezi s to redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZSV člen 19, 19/2, 23, 31, 31/3, 31b, 31b/1, 31b/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9.
izredna denarna socialna pomoč – materialna ogroženost – dohodkovni in premoženjski cenzus – samska oseba – relevantni stroški – varstvo posameznika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.
ZDR člen 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. ZPP člen 319, 319/3.
letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta – neizraba letnega dopusta po svoji volji – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pobotni ugovor
Za razlago, da
je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
Če tožnikova terjatev (toženčeva obveznost) ni utemeljena, pobotni procesni ugovor izgubi svojo vlogo.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005194
ZPDJVZ člen 14. ZPP člen 319.
prenehanje delovnega razmerja – pravnomočnost sodbe – plačilo razlike v plači – plačni količnik
Tožnik se zoper odločitev o razveljavitvi drugostopenjskega sklepa delodajalca in o plačilu plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe III Pd 547/2002 ni pritožil. Prav tako se ni pritožila tožena stranka. To pomeni, da je v tem delu sodba postala pravnomočna (319. člen ZPP). Tožniku gredo za navedeno obdobje vse pravice iz delovnega razmerja, izrecno tudi nadomestila mesečnih plač za delovno mesto svetovalec za nadzor investicij in investicijskega vzdrževanja. Na to pravnomočno odločitev tudi ni imela in ni mogla imeti nobenega vpliva odločitev o zahtevku za razveljavitev prvostopnega sklepa delodajalca, ki je res postala pravnomočna kasneje z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1418/2002 z dne 27. 8. 2004. Tudi morebitna razveljavitev še prvostopnega sklepa bi lahko bila le podlaga za zahtevke tožnika po 20. 8. 2002.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo – ponavljanje kršitev – istovrstne kršitve
Tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi - uveljavljanje ugovora o dogovorjeni pristojnosti v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (pravdnem postopku)
Ob presoji, da se v danem primeru za določitev krajevne pristojnosti upošteva sporazum med strankama, pa tožena stranka ne more uspeti z ugovorom splošne krajevne pristojnosti, ki ga je uveljavljala v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2011. Sojenje pri sodišču splošne krajevne pristojnosti bi namreč tožena stranka, glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, lahko uveljavila kvečjemu z izpodbijanjem dogovora o krajevni pristojnosti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Ni sporno, da je bil pokojni tožnik invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s polovico polnega delovnega časa od 19. 10. 2006 dalje. ZPIZ-1 v takem primeru v prvem odstavku 93. člena res določa, da ima zavarovanec tudi pravico do delne invalidke pokojnine. Vendar je v obravnavani zadevi bistveno, da bi se ta pokojnemu tožniku na podlagi drugega odstavka 159. člena lahko izplačevala šele od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem (ustreznem) delovnem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VS4001958
ZPP člen 300, 367a, 367c. ZSReg člen 41, 41/2, 41/3. ZGD člen 367. ZGD-1 člen 398.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – pravni interes – izpodbijanje sklepov skupščine – združitev postopkov za dopustitev revizije
Tožeča stranka v obravnavanem primeru nima pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg. Če bo tožeča stranka v ločenem postopku uspela s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za razveljavitev sklepov, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v sodni register, se bo vsebina sodbe po uradni dolžnosti vpisala v sodni register v skladu s 367. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD oziroma v skladu 398. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 7/6, 15, 15/2, 156, 156/2, 178, 178/1, 180, 207, 208, 209. Pravilnik o postopku za razvrščenje v zavarovalne osnove člen 2, 2/5, 6.
status zavarovanca – družbenik - poslovodna oseba
Zgolj trditev tožnice, da v spornem času ni prejemala plačila za delo poslovodje, pri čemer plačilo povezuje s plačilom iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, ne dokazuje tudi, da ni podlage za ugotovitev statusa zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
dopuščena revizija – javna obljuba nagrade – javni razpis
Dopuščena revizija o vprašanju:
Ali je mogoče pravila Obligacijskega zakonika (OZ) o javni obljubi nagrade uporabiti tudi za konkretni primer, ko je razpisovalec po zaključku javnega razpisa izbral pogodbenega partnerja in z njim sklenil partnersko pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4001950
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 101, 101/2, 101/2-4.
spor o pristojnosti – kompetenčno dejansko stanje – pristojnost v sporih o pravicah intelektualne lastnine – sklepčnost tožbe
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem, da gre v delu zahtevka za odločanje v sporu o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Drugačne presoje ne utemeljuje niti sklicevanje predložitvenega sodišča, da naj bi bil „zahtevek na podlagi varstva pravic intelektualne lastnine nesklepčen (in tudi že na prvi pogled neutemeljen)“. (Ne)sklepčnost oziroma (ne)utemeljenost zahtevka je stvar njegove meritorne presoje in nima nobene zveze z ugotavljanjem kompetenčnega dejanskega stanja (to je dejstev, od katerih je odvisna pristojnost sodišča).
Ali lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase?
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti
Po določbi 39. člena ZPP se za ugotovitev pravice do revizije kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti (četudi so kapitalizirane) pa le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodbena odškodninska odgovornost – obstoj sodne prakse
Izpodbijana odločitev ne odstopa od sodne prakse višjih sodišč, ki jo navaja predlagateljica. Poleg tega ne drži, da o vprašanju predvidljivosti poslovne škode ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. O drugem predlaganem vprašanju pa je tudi že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča in odločitev v obravnavani zadevi ni v nasprotju z njo.
Revizija zoper sklep sodišča prve stopnje ni dovoljena, razen če gre za sklep o tem, da se upravni akt izreče za ničnega. Zoper odločbo sodišča prve stopnje ni dovoljena revizija, če je zoper tako odločbo dovoljena pritožba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005949
ZKP člen 371, 385. KZ-1 člen 53, 89, 89/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov - prepoved spremembe na slabše - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - stek kaznivih dejanj – izrek enotne kazni – preklic pogojnega odpusta
Če pritožbeno sodišče obsojencu zniža določeno kazen za obravnavano kaznivo dejanje, mora na novo izreči tudi enotno kazen. Tudi če pri tem uporabi pravila o izreku enotne kazni strožje kakor sodišče prve stopnje, ne gre za kršitev, če sta določena kazen in enotna izrečena kazen nižji.
ZSKZDČEU člen 85. ZP-1 člen 214, 214/6. ZP-1G člen 52, 52/6.
pristojnost sodišča – izvršitev odločb – pristojnost sodišča za postopek izvrševanja denarne sankcije - predlog za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v RS – izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici - posebna pristojnost
Postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU se začne z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice.