sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka ne zanika dejstva, da za spremembe Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, ki bi ji omogočil priglasitev uveljavljenih sprememb skladno s 54. členom ZKme-1 ter Javnim razpisom. Sklicevanje tožeče stranke, da ne gre za bistvene spremembe in da je sodna praksa glede javljanja sprememb neživljenjska, je neutemeljeno.
Agencija ne more šteti za upravičeno enostransko spreminjanje gradbenih del in količin brez njene predhodne pisne odobritve. Agencija na podlagi 54. člena ZKme-1 odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga tožeča stranka ni podala.
dohodnina - slovenski rezident - središče življenjskih interesov
Dejstva, ki kažejo na središče osebnih in ekonomskih interesov tožnika v Sloveniji, so tako zakonec ali izvenzakonski partner, otroci in drugi vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, nadalje njegovo osebno premoženje, družbene vezi v Sloveniji ter njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Iz odločb obeh davčnih organov izhaja, da je dejstvu, da naj bi tožnikova izvenzakonska partnerica in sin prebivala v Sloveniji, davčni organ priznal večjo težo. Načeloma je to možno, vendar pa je bilo v zvezi z omenjenim po mnenju sodišča dejansko stanje premalo raziskano.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje
Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen subjektivni pogoj iz 13. člena ZBPP. Premoženje tožnika in njegove žene namreč presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po prvem odstavku 22. člena ZBPP.
Z izdajo odmerne odločbe v ponovnem postopku se ponovno vzpostavlja pravni naslov za plačilo davka, ki je temeljilo na predhodno odpravljeni odmerni odločbi. Tak dejanski položaj pa se po presoji sodišča bistveno približuje položaju, v katerem je poseženo v že zaključen dejanski stan. Z uporabo obrestne mere, ki je veljala v času odločanja, je zato po presoji sodišča v obravnavanem primeru v nasprotju z 2. členom Ustave RS poseženo v upravičena pričakovanja tožnika in njegovo zaupanje v pravo. Določba, na podlagi katere je bila tožniku določena višja obrestna mera, je bila namreč uporabljena za obveznost, ki je nastala in bila izpolnjena pred uveljavitvijo ZDavP-2J.
odmera dohodnine - drug dohodek - za poslovanje družbe porabljena sredstva
Sodišče sledi ugotovitvam v davčnem postopku, da tožnik ni uspel dokazati trditev, da so bili sporni dvigi denarnih sredstev namenjeni za poslovanje te ali druge družbe.
Iz izpodbijane odločbe je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, zakaj je sporni znesek davčni organ obravnaval kot obdavčljiv dohodek tožnika, na kakšni podlagi je do slednje ugotovitve prišel, kako je presodil vse zbrane dokaze ter pravno podlago za obdavčitev spornega zneska.
Objekta na neobstoječo komunalno opremo ni mogoče priključiti, ker ta komunalna oprema še ni zgrajena, niti ni načrtovana (ni sprejetega programa opremljanja) in se zato zemljišča smatrajo za komunalno neopremljena.
ZGO-1 izrecno ureja situacijo, kot je tožničina, in v takem primeru vsaj načeloma omogoča izdajo gradbenega dovoljenja tudi, če je komunalna oskrba zagotovljena „na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike“ oziroma „izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike“, in to celo v primeru, če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki še ni zgrajena.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev
Nezadovoljstvo stranke z delom odvetnika, po navedbi odvetnika, ki predlaga razrešitev, se mora odraziti v aktivnih razlogih upravičenca, ki odvetniku preprečujejo v redu opravljati svoje dolžnosti. Samo subjektivno nezadovoljstvo z delom odvetnika, tudi kolikor ga upravičenec res občuti, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca prinaša določene negativne posledice, tudi izgubo BPP, predvsem kolikor se ugotovi, da je objektivno pogojeno, torej, da bi ga ob delu, ki ga je za upravičenko izvršil določeni odvetnik, čutila vsaka povprečna stranka.
evidentiranje parcel v zemljiškem katastru - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe
Ob nespornem podatku, da stavba leži na samostojni zemljiški parceli, ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN, sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN.
koncesija - odvzem koncesije - odprava pomanjkljivosti - načelo pravne enakosti - zdravstvena dejavnost - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Če pomanjkljivosti v poslovanju koncesionarja (zaradi njihove narave ali posebnih okoliščin) objektivno ni mogoče odpraviti, to pomeni, da je v takem primeru določbe prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej treba razlagati v pomenu, da že sama ugotovljena pomanjkljivost (ki je po koncesijski pogodbi razlog za odvzem koncesije) zadostuje za odvzem, ne da bi bilo poprej treba koncesionarju določiti rok za odpravo pomanjkljivosti, in mu izreči sankcijo šele v primeru, če v odrejenem roku v skladu s pozivom koncendenta ne bi ravnal. Določbi prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej namreč vsebujeta pravno pravilo, ki ni oblikovano striktno, pač pa relativno določljivo, pri čemer je merilo ravnanja enako v okoliščinah, ki so si v bistvenem podobne, različno pa v okoliščinah, ki se od prvih bistveno razločujejo (načelo pravne enakosti).
dohodki iz zaposlitve - akontacija dohodnine - dnevnica - potni nalog - opravljanje dela v tujini - dokumentacija - predložitev dokumentacije
Pri preverjanju dodatno predložene dokumentacije davčni organ ugotavlja, da tožeča stranka za nekatere zaposlene ni predložila potnih nalogov, da so bile pri zaposlenih dnevnice za tujino obračunane kljub temu, da so bili v določenih dnevih v Sloveniji, oziroma so obračunali preveč dnevnic ter da so bili pri obračunu poti na delo obračunani kilometri v previsokem znesku
ureditvena začasna odredba - sprejem v študijski program - študij na univerzi - začasna odredba
Vložena tožba se nanaš na t.i.prvo fazo vpisnega postopka, ko se kandidati prijavljajo na razpisana vpisna mesta študijskega programa, predlagana začasna odredba pa posega že v t.i. izbirno fazo postopka. To pomeni, da je s predlagano začasno odredbo presežen okvir predlagane odločitve v upravnem sporu. Predlog za izdajo začasne odredbe se ne more nanašati na akte, ki bodo šele nastali na podlagi izpodbijanega akta.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 102.
zahtevek za izplačilo sredstev - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo sredstev je nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti.
Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
Tožena stranka je utemeljeno, ker je ugotovila, da v zvezi z zadevnim projektom niso izpolnjeni pogoji, ki so glede upravičenih stroškov za sofinanciranje predpisani pri ukrepu 431, zahtevek za izplačilo sredstev delno zavrnila.
zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje nepopolne vloge
Tožnik v odrejenem roku, niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa prošnje za BPP ni dopolnil, zato je bilo treba tožnikovo prošnjo, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP (po izrecni določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopa organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek), kot nepopolno zavreči.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Iz deviznih knjižic, je razvidno, da je bila na deviznih vlogah št. ... in št. ... v celoti opravljena saldacija, prenos deviznih vlog na Agencijo za privatizacijo BiH (v skladu s predpisi FBiH) v protivrednosti 44.422,57 KM pa potrjujejo žig A. d.d., ..., potrdilo Agencije za privatizacijo BiH št. ... z dne 23. 1. 2017 in potrdilo Zavoda za plačilni promet Federacije BiH z dne 23. 1. 2017, ki se glasi na ime tožeče stranke in njen EMŠO. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Po presoji sodišča devizna sredstva s stare devizne knjižice tožeče stranke prenesena na njen posebni račun za uporabo v postopku privatizacije kar pomeni, da ob izdaji izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS pa skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev.
ZDavP-2 člen 157, 157/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - odločanje po prostem preudarku - zavrženje zahteve stranke
Odlog izvršbe bi sicer lahko predlagala tudi stranka, vendar pa, ker gre za postopek po uradni dolžnosti, ima taka vloga stranke lahko zgolj naravo pobude, to pa pomeni, da glede na določilo četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 davčni zavezanec nima statusa stranke v postopku, ko gre za odločanje o zadržanju začete izvršbe. Četrti odstavek 157. člena ZDavP-2 davčnemu organu omogoča, da začeto izvršbo zadrži le v primeru, ko sam oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Torej tožnik zadržanja davčne izvršbe ne more zahtevati, ker na razloge za zadržanje davčni organ pazi po uradni dolžnosti.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 9, 10, 18, 18/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - družinski člani
Merila za določanje odgovorne države članice, ko gre za družinske člane, določata 9. in 10. člen Uredbe Dublin III. Iz jezikovne razlage je razvidno, da je v tem pogledu družinski član lahko le zakonec prosilca, ki je upravičenec do mednarodne zaščite ali prosilec za mednarodno zaščito, in ne oseba brez tega statusa. V tej vlogi torej ne more nastopati državljan države, v kateri je prosilec sicer vložil prošnjo za mednarodno zaščito, vendar za njeno obravnavo skladno s točko (d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III ni odgovorna.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Skladno z določbo drugega odstavka 70. člena (ZMZ-1) je treba tožbo zoper sklep vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe. Iz povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
Toženka je tožnici poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ...) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku.
ZDIJZ člen 1a, 4a, 4a/1, 4a/1-1, 4a/2, 6, 6/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - test javnega interesa - pravno mnenje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Za presojo, ali je določena informacija, informacija javnega značaja v smislu 1. alineje prvega odstavka oziroma drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, je bistvena konkretna ugotovitev narave pravnega posla. Od narave pravnega posla je odvisna tudi morebitna udeležba oseb, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev, v pritožbenem postopku, oziroma identifikacija teh oseb. Za ugotovitev narave pravnega posla pa je odločilna analiza njegove vsebine in ne zgolj njegovo poimenovanje.
Toženka ni uspela konkretizirano utemeljiti, v čem je podan prevladujoči javni interes za razkritje celotnega pravnega mnenja. Na podlagi razlogov izpodbijane odločbe namreč ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bila javna razprava brez celotnega pravnega mnenja onemogočena oziroma pomembno omejena, če pa je bistvena ugotovitev iz pravnega mnenja že javna.