ZNISESČP člen 2, 2/2, 6, 6/1, 9, 9/4.. ZUP člen 144, 144-1, 144-1-1.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - načelo zaslišanja strank
Iz listin spisa ni razvidno, da bi tožena stranka posredovala tožeči stranki v izjasnitev podatek oziroma dokument, ki ga je od FBiH pridobila na podlagi 9. člena ZNISESČP (potrdila Zavoda za plačilni promet z dne 3. 12. 2014). Vendar po oceni sodišča s tem ni kršila pravil postopka. Glede na navedena dejstva, ki jih je v svoji zahtevi oziroma z zahtevi priloženimi dokazi zatrjevala že tožeča stranka sama (priložena devizna knjižica in potrdilo Agencije za privatizacijo), je prenos sredstev na JPR očitno in nedvoumno izkazan že z drugimi dokazili. Izjava tožeče stranke glede potrdila Zavoda za plačilni promet z dne 3. 12. 2014 ne bi mogla v ničemer vplivati na končno odločitev, zato absolutna bistvena kršitev pravil postopka ni podana.
Iz ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača.
Ravnanje varčevalca v zvezi v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izplačilo priznanih sredstev - izvajanje nadzora - prepoved retroaktivne veljave predpisov - poseg v pravnomočno odločbo
Določba drugega odstavka 42. člena ZKme-1 se ne uporablja za odločbe, ki so postale pravnomočne pred dnevom njene uveljavitve, to je pred 28. 7. 2012.
S prvostopenjsko odločbo je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se tožniku kot tujcu, ki je v postopku odstranitve iz države, dovoli zadrževanje v RS od 14. 5. 2019 do 14. 11. 2019, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2; nato pa v izpodbijani 2. točki izreka odločeno, da se po 1. alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 prošnja za dovolitev zadrževanja zavrne. V času dovoljenega zadrževanja si tožnik z vloženo tožbo na odpravo izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, saj mu sodišče pravice do dovolitve zadrževanja ne bi moglo priznati v širšem obsegu, kot jo je že pridobil s prvostopenjsko odločbo. Tožnik pa je bil v skladu s pravnomočno odločbo o vrnitvi z dne 27. 1. 2019, dne 10. 10. 2019 tudi odstranjen iz RS v Afganistan, zato glede na vse navedeno ob izdaji tega sklepa ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo na odpravo 2. točke izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev v ponovni postopek.
upravni spor - sodne počitnice - nujna zadeva - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, se je iztekel v petek 2. 8. 2019. Tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 28. 8. 2019. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
Pri ugotavljanju pravočasnosti tožbe je sodišče upoštevalo, da Zakon o sodiščih v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek 83. člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne; v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. V konkretnem primeru je relevanten ZInfP, ki v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu po tem zakonu nujni. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
Obrazložitev izpodbijane odločbe temelji na vsebinski presoji utemeljenosti navedb o dejstvih in okoliščinah, kot jih je toženka povzela (zgolj) iz odločbe MKGZ, citiranju posameznih določil ZKZ in sklicevanju na določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kar nakazuje na presojo toženke, da bi sodišče tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Inšpektorata zavrnilo. Z navedenim je toženka opravila vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki presega standard očitnosti, za kar v ZBPP nima podlage.
Iz določb petega odstavka 87. člena ZS v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 5. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izhaja, da mora zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela kandidat toženki predložiti mnenje ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije z obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za posamezna strokovna področja in podpodročja za katera želi biti imenovan. Takšnega mnenja tožnik v obravnavanem postopku ni predložil, nadomestiti pa ga ne more z navajanjem svojih kompetenc in sklicevanjem na poklicne standarde.
izvršba - davčna izvršba - osebni stečaji - odpust obveznosti - prednostna terjatev - prispevki za socialno varnost
Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki so zapadle v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po poteku tega roka, in sicer v petek 8. 11. 2019. Sodišče dodaja, da je bil tožnik v pravnem pouku odločbe pravilno poučen o roku (30 dni) za vložitev tožbe in o tem, da se šteje, da je bila tožba pri sodišču vložena na dan, ko je priporočeno oddana na pošto.
inženirska zbornica slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka svojo odločitev, da tožnik nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte, utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, na katero je odločitev oprla, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ. Zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo.
vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dokazovanje - vnaprejšnja dokazna ocena - funkcija lastnine
Dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantne okoliščine, je mogoče kot nepotrebne zavrniti le, če se nanašajo na že dokazana dejstva. V tej zadevi pa ne gre za tak primer.
pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - programska vsebina po ZMed
Zakonodajalec z naštevanjem programskih vsebin v prvem odstavku 81. člena ZMed (povezanih z veznikom „in“) je določil tiste programske vsebine, ki se lahko vštejejo v lastno produkcijo za izpolnitev minimalne kvote lastne produkcije za potrebe nepridobitnega programa, in s tem izločil vse ostale programske vsebine, ki v tej določbi niso naštete, in s katerimi te kvote ni mogoče izpolniti. Da zakonodajalec z besedilom prvega odstavka 81. člena ZMed hkrati ni določil, da morajo biti vse v njem naštete programske vsebine kumulativno izpolnjene, pa zlasti izhaja iz tega, da hkrati ni določil tudi, v kakšnem minimalnem obsegu naj bodo posamezne programske vsebine zastopane v dnevni lastni produkciji.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2. ZV-1 člen 3, 3/1, 37, 37/2, 38, 38/3, 68, 68/2, 68/2-2, 175, 175/1, 175/1-8.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - status stranskega udeleženca - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču
Tožnica niti v svoji zahtevi niti v predmetni tožbi ni podala navedb oziroma razlogov, ki bi utemeljevali odpravo prvostopenjske inšpekcijske odločbe po nadzorstveni pravici po citiranem prvem odstavku 274. člena ZUP, saj v tej določbi navedenih razlogov niti izrecno niti smiselno ne zatrjuje. Sodišče zato nima podlage za presojo pogojev za njeno odpravo po nadzorstveni pravici. Tako v zahtevi kot v predmetni tožbi pa tožnica zatrjuje, da organ v prvostopenjski odločbi materialnih predpisov (določb ZV-1 in ZIN) ni pravilno uporabil, v tožbi pa tudi, da sploh ni uporabil relevantnih določb ZGO-1. To pomeni, da po vsebini trdi, da so podani razlogi za razveljavitev prvostopenjske inšpekcijske odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP.
Sodišče ni našlo niti zatrjevane kršitve 37. člena ZV-1, ki določa, kateri posegi na vodno in priobalno zemljišče so dovoljeni in pod kakšnimi pogoji, ne določa pa inšpekcijskih ukrepov, kot to zmotno zatrjuje tožnica.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 26, 27.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v prilogi, ki je izrecno naslovljena kot "pojasnila za uporabo Pravilnika", govori izključno o vlagi, ne pa tudi o njenem izvoru. Razlage že smiselno ni mogoče širiti z nadaljnjo razlago, ki po vsebini pomeni postavljanje nadaljnjih pogojev, tudi sicer pa vlage, do katere bi prišlo pri običajni rabi stanovanja, očitno in na prvi pogled ni mogoče povezovati z drugimi razlogi kot s fizikalnimi, torej objektivnimi lastnostmi stanovanja. Povedano drugače: vlaga, ki je ne bi bilo mogoče upoštevati pri točkovanju, mora izhajati iz neprimerne rabe stanovanja.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva - novi dokazi - duševna motnja
Ker tožnik z navajanjem novih dejstev in konkretnimi ter prepričljivimi dokazi ni dokazal obstoja novih okoliščin, ki bi lahko bile podlaga drugačni odločitvi o mednarodni zaščiti, poslošena dejstva in nerelevantne informacije o izvorni državine morejo predstavljati okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o tožnikovi pravici. Zato ga tožena stranka po presoji sodišča z njimi ni bila dolžna seznaniti.
Tožnikova duševna stiska in s tem povezana anksiozno depresivna motnja, ker mu grozi vrnitev v izvorno državo, ni duševna bolezen v smislu predloženih informacij, zaradi česar ne gre za nov dokaz, ki bi pomembno povečeval verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Zgolj dejstvo, da je tožnik v navedeni duševni stiski, ne more zadoščati za (njegovo) pripadnost posebni družbeni skupini.
javni razpis - športna dejavnost - financiranje iz javnih sredstev - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Dopis tožene stranke, s katerim je ta odgovorila na tožnikovo vlogo, vloženo v zvezi z njenim nestrinjanjem z nekaterimi določbami in potekom javnega razpisa, ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Upravni akt je namreč samo tisti akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe. Z navedenim dopisom o slednjem ni bilo odločeno, ampak gre pri teh dopisih med strankama tako po formi kot vsebini za korespondenco, ki se sicer nanaša na predmetni javni razpis, vendar pa ne pomeni vsebinskega (niti formalnega) odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožeče stranke.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - dokazno breme - obstoj novih okoliščin - prosilec iz Alžirije
Ureditev pogojev in postopka za vložitev ponovne prošnje izhaja iz podmene, da je bilo o prosilčevi prošnji za priznanje mednarodne zaščite že pravnomočno (negativno) odločeno, zato lahko oseba, ki želi vložiti ponovno prošnjo, to stori po predhodnem preizkusu, katerega namen je ugotoviti, da v ponovni prošnji ne uveljavlja okoliščin, ki so že bile predmet pravnomočne odločitve. To izhaja tudi iz 40. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite.
Navedeno izhodišče je podlaga za zakonsko ureditev (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1), ki dokazna pravila zaostruje oziroma trditveno in dokazno breme v zvezi s postopki za zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite primarno prenašajo na prosilca. Tako je prosilec tisti, ki mora v prvi vrsti predložiti nov dokaz oziroma navesti novo dejstvo.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - obstoj novih okoliščin - dokazno breme - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih dejstev, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili
dohodnina - status rezidenta - središče življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik center življenjskih interesov ohranil v Sloveniji, ter da je ta vez z Republiko Slovenijo tesnejša kot vez z Republiko Avstrijo, kamor je odšel zaradi svoje zaposlitve in ekonomskega interesa, saj ga je na Republiko Avstrijo vezala zgolj ekonomska vez, delovno razmerje in nastanitev med delovnimi dnevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje
Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen subjektivni pogoj iz 13. člena ZBPP. Premoženje tožnika in njegove žene namreč presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po prvem odstavku 22. člena ZBPP.