dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - izplačilo odkupne vrednosti
Davčni organ je izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je tožnik prejel v letu 2016, pravilno obravnaval kot druge dohodke na podlagi 9. točke 105. člena ZDoh-2 (izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb). Prav tako je pravilno ugotovil, da skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 navedeno izplačilo ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja, saj je z navedeno določbo izrecno izvzeto iz dohodka iz delovnega razmerja. Zato je tudi pravilna odločitev davčnega organa, ki v obravnavni zadevi ni uporabil instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2, ki se po navedeni določbi uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravni naslednik
V obravnavanem primeru gre za tisto staro neizplačano devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Ne gre namreč za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti. Ker so bila devizna sredstva prenesena izven sfere banke, tudi Republika Slovenija za tako prenesena devizna sredstva ne more jamčiti.
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Iz potrdila Agencije za privatizacijo št. 04-14-1125/17 z dne 20. 6. 2017, ki ga je prav tako priložila tožeča stranka sama, izhaja, da so bila na dan 14. 4. 1999 sredstva v zahtevanem znesku za verifikacijo, tj. 11.167,84 BAM, iz predmetnega deviznega računa prenesena na JPR C.C., zato dolg Banke (in s tem odgovornost Republike Slovenije za plačilo takega dolga) ne obstoji. Ker so bila devizna sredstva s stare devizne knjižice tožeče stranke veljavno prenesena na posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožeča stranka ni imela terjatve do Banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožeče stranke.
Iz obrazložitve sklepa je popolnoma izostala vsebinska presoja navedb iz zahtev tožnikov, ki se nanaša na smiselno zatrjevanje tožnikov o obstoju njune aktivne legitimacije za vložitev zahteve za odločanje o sporu (in sicer zaradi njunega položaja kot dobaviteljev, ki sta prevzela obveznost plačevanja omrežnine, ki jo mora sicer plačevati končni odjemalec (42. točka 36. člena EZ-1), kar pomeni, da v odnosu do distribucijskega operaterja vstopata v položaj namesto končnega odjemalca in namesto njega prevzemata obveznost plačevanja omrežnine), vključno z (vsebinsko oziroma primerjalno) opredelitvijo v zvezi z v zahtevi uveljavljanimi določbami EZ-1, ki pridejo v tem primeru v poštev in ki po mnenju tožnikov terjajo širšo razlago določbe 413. člena EZ-1, kot jo obrazlaga toženka v svojem sklepu. Ker toženka torej ni navedla razlogov, ki so, upoštevajoč zahtevi tožnikov, narekovali negativno odločitev, te ni možno preizkusiti.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46. OZ člen 395.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Druga poved 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvo poved tega člena (niti v drugo poved prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci /.../ v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožeče stranke pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8, 105, 105/3, 105/3-9, 120.
dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo sredstev - drugi dohodek
Davčni organ je izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je tožnik prejel v letu 2016, pravilno obravnaval kot druge dohodke na podlagi 9. točke 105. člena ZDoh-2 (izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb). Prav tako je pravilno ugotovil, da skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 navedeno izplačilo ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja, saj je z navedeno določbo izrecno izvzeto iz dohodka iz delovnega razmerja. Zato je tudi pravilna odločitev davčnega organa, ki v obravnavni zadevi ni uporabil instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2, ki se po navedeni določbi uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota
Sodišče sodi, da tožnik v tožbi uveljavlja tožbeno novoto, ki je nedopustna. Tožnik namreč ni obrazložil, zakaj dejstva naknadnega novega izračuna neto tlorisne površine objekta ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta (torej v postopku izdaje akta drugostopnega organa z dne 31. 7. 2018), in o tem predložil oziroma ponudil ustrezen dokaz, še zlasti glede na tožbeno navedbo, da je do spremembe teh podatkov prišlo v začetku leta 2018, torej ko drugostopni organ odločbe še ni izdal in bi tožnik lahko to dejstvo še uveljavljal.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja objektivnih okoliščin - stranski intervenient
Tožena stranka je pravilno štela, da tožničina prošnja za dodelitev BPP v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tožničin pravni interes izhaja iz 106.a člena ZZZDR, glede katerega je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v obravnavanem primeru še ne izkazuje pogojev, da bi pravno varstvo lahko zahtevala v sodnem postopku. Tožnica namreč v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni zatrjevala, niti izkazala, da bi se glede stikov z njeno polsestro že poskušala dogovoriti s starši mladoletne polsestre ter nato s pomočjo centra za socialno delo.
Rok za pritožbo, določen v prvem odstavku 235. člena ZUP, ki znaša 15 dni, je zakonski prekluzivni rok, pri katerem zamuda roka pomeni izgubo pravice do pritožbe. Ob taki presoji sodišča to pomeni, da tistih tožbenih navedb, ki so bile kot pritožbene navedbe uveljavljane zgolj v dopolnitvi pritožbe, sodišče vsebinsko ne more presojati. Tožnik je namreč moral kršitve, ki jih uveljavlja v tožbi, po vsebini uveljavljati že v pritožbi, sicer ni izpolnjen pogoj materialne izčrpanosti pritožbe v smislu prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - obnova gozda
Stroški so po obsegu in potrebnosti izkazani s tudi tožniku posredovanimi listinami. V tem primeru gre za za obžetev sadik (in ne npr. za sadnjo), zato je že na prvi pogled jasno, da je normativ določen po površini in ne glede na število sadik.
Tožnik je poskus obžetve sadik dne 15. 7. 2016 onemogočil, zato je organ pravilno postopal, ko je za ponovni poskus obžetve zaprosil za asistenco policije. Razred policistov (V., VI. ali VII.), prisotnih pri obžetvi, pa je stvar notranje organizacije same policijske postaje, zato obrazlaga za utemeljitev stroškov na tej podlagi po oceni sodišča ni potrebna.
gozd - obnova gozda - ukrepi za obnovo gozda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko mu pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ob oceni, da je podana kršitev načela zaslišanja stranke, pa se sodišče tudi strinja, da je posledično nezmožen preizkus izpodbijane odločitve, zlasti v delu, ko tožnik ugovarja (in kar je njegov poglavitni ugovor ves čas postopka in tudi sedaj v upravnem sporu), da je parc. št. 1214 kupil kot njivo (in kar naj bi izhajalo iz prostorskih aktov), organ pa navaja, da je iz prostorskih aktov Občine Š. razvidno, da je za zgornji del parc. št. 1214 določena namenska raba ''Gozdna zemljišča'' in da je iz grafičnega dela razvidno, da je taka raba določena na izkrčeni površini.
ZGO-1 člen 23. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Kadar se status javnega dobra ne odvzame, do spremembe ne pride in je nepremičnina dostopna za (upo)rabo enako kot prej, kar pomeni, da zaradi sklepa, kot je izpodbijani, v pravni interes morebitnih uporabnikov nepremičnine oziroma objekta kot javnega dobra ni poseženo. Pravni položaj iz tega naslova se zaradi izpodbijanega sklepa ne spreminja niti tožniku, ki si ukinitve statusa javnega dobra želi.
evidenca - vpis v evidenco - visokošolski zavod - pristojnost za odločanje
Po določbah ZViS ima tožena stranka le pooblastilo, da v eVŠ evidenco visokošolskih zavodov in eVŠ evidenco študijskih programov vnese podatke, ki ji jih posreduje NAKVIS, oziroma jih, če ta ne posreduje popolnih podatkov, pridobi pri visokošolskem zavodu. Nima pa pooblastila, da bi te podatke presojala po vsebini in vpise v eVŠ evidence zaradi vsebinske presoje podatkov odklonila.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje - zavrženje predloga
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje Občina Izola predstavlja podzakonski akt, na katerem temelji inšpekcijska odločba. Sprememba občinskega odloka, ki jo tožeča stranka uveljavlja kot obnovitveni razlog, pa ne predstavlja predhodnega vprašanja po določbah 147. člena ZUP, pač pa vsebinsko pomeni uporabo drugega - spremenjenega materialnega predpisa, ki se je spremenil po dokončnosti odločbe, katere obnova se predlaga, in ni obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP. Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ni izkazala nobenega izmed razlogov, ki se izjemoma uporabijo za obnovo postopka tudi po preteku treh let (peti odstavek 263. člena ZUP), zato je predlog vložila prepozno.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - obnova postopka - novo dejstvo in nov dokaz - rok za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik je za novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odmero njegove dohodnine, izvedel najkasneje dne 30. 12. 2016, ko je v Češki republiki plačal davek od dohodkov, ki jih je prejel v tej državi. Takrat je namreč davek poravnal, kar pomeni, da je bil najkasneje takrat seznanjen z njegovo višino. Predlog bi zato moral vložiti v nadaljnjih šestih mesecih, to je najkasneje do dne 30. 6. 2017, česar pa ni storil, pač pa je predlog vložil šele dne 25. 10. 2017, torej prepozno. Sodišče ne sledi tožnikovi trditvi, da je rok pričel teči šele, ko je od finančnega organa Češke republike prejel potrdilo (dokaz) o plačilu davka, torej dne 25. 4. 2017, saj po določbi 89. člena ZDavP-2 podlaga za vložitev predloga za obnovo postopka ni le pridobitev novega dokaza, pač pa so to tudi nova dejstva.
ZSZ člen 58, 58/2. ZGO-1 člen 218b. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da NUSZ ne bi smelo biti odmerjeno, ker zaradi grabna, ki poteka po parcelah, gradnja na njih ni mogoča. Po relevantnih predpisih se namreč tožnikova zemljišča uvrščajo med nezazidana stavbna zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja, ter ni sporno, da je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto. Ob takšnem stanju pa bi prvostopenjski organ, če NUSZ ne bi odmeril, ravnal v nasprotju z veljavnimi predpisi.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/4.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - zaslišanje priče - stranka z interesom - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Četudi je tožena stranka v ponovljenem postopku po sodbi št. I U 1643/2016 z dne 14. 6. 2017 sicer 14. 6. 2018 razpisala ustno obravnavo, kljub temu ni v zadostni meri sledila pravnemu mnenju in napotkom sodišča v citirani pravnomočni sodbi št. I U 1643/2016 z dne 14. 6. 2017.
Tožena stranka je nadaljevala postopek v zadevi s tem, da je v postopek povabila imenovana zemljiško-knjižna lastnika, ne da bi pri tem konkretno obrazložila, s čim oziroma kako sta oba imenovana sploh izkazala svoj pravni interes v zadevi zaradi varstva osebnih podatkov (zakonitosti video-nadzora) pač pa zgolj lastninsko-pravnih upravičenj.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postavitev prometne signalizacije - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postavitev prometne signalizacije je namenjena zgolj označitvi prometne ureditve, ki velja za cesto in njen odsek, kot je določena v občinskem aktu (torej splošnem aktu, ki je na enak način naslovljen na vse udeležence v prometu), in sama po sebi nima narave upravnega odločanja.
ZUJIK člen 94, 94/5. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 8, 13. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožničin projekt glede na kriterije iz Javnega razpisa prejel skupno 18 točk, kar odraža v nadaljevanju povzeto mnenje strokovne komisije. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK.
Očitek tožnice, da je Agencija tudi z novo odločbo bistveno kršila pravila določb postopka, je zato utemeljen. Utemeljen pa je tudi ugovor, da iz izpodbijane odločbe in poročila, ki ga je tožnica prejela po izdaji izpodbijane odločbe, ni mogoče preveriti, ali je strokovna komisija delovala skladno s Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.