dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu in odprtega upravnega spora, ni mogoče trditi, da bi razkritje odločbe škodovalo izvedbi upravnega postopka. Ni namreč mogoče trditi, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden. Škoda upravnemu postopku mora biti konkretno izkazana z navedbo konkretnih razlogov, zaradi katerih bi razkritje določenega podatka lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - avtorsko delo - informacija javnega značaja
Zahtevani standardi so avtorskopravno zaščiteni, čeprav se nanje sklicuje normativno besedilo. Zato je po presoji sodišča tožena stranka glede na določbe 25. člena ZDIJZ, pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za posredovanje navedene dokumentacije v elektronski obliki oziroma v obliki fotokopij.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
48. člen ZBPP upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške, plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik razpolaga z v postopku pridobljenim premoženjem, se pri tem njegov siceršnji materialni položaj ne upošteva, podana je le omejitev, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatna strokovna dela
Tožnica dodatnih dokazil o tem, da je referat na mednarodni konferenci dejansko izvedla, ni predložila, teh dokazil pa ni predložil niti organizator konference. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o verodostojnosti predloženih potrdil, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazano materialno pravno relevantno dejstvo. Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj sama objava ne izkazuje, da je šlo za mednarodni posvet ali konferenco in da je tožeča stranka referat izvedla.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - nezakonito bivanje tujca - vrnitev tujca
Pogoj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija je po 44. členu ZTuj-2 dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa.
Ker je tujec zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi skladno z določbo sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji lahko začasno (zakonito) prebival do dokončne odločitve o prošnji, ne more pa tujec na podlagi te vložene prošnje v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Določba 4. alineje 8. člena ZBPP je lex specialis glede na določbo 24. člena ZBPP, ki sicer nasploh ureja vprašanje dejstev in okoliščin o zadevi, ki jih je treba upoštevati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Glede na to, se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral organ za brezplačno pravno pomoč presojati, ali ima v zadevi verjeten izgled za uspeh. V 8. členu ZBPP so namreč določene zadeve, v katerih brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti ne glede na ostale določbe zakona, ki urejajo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na splošno.
status kmeta - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa kmeta bi lahko vplivalo na zakonitost izdanega akta v primeru, če bi tožena stranka svojo odločitev oprla na navedeno dejstvo, torej če bi stranskega udeleženca obravnavala kot prednostnega upravičenca s statusom kmeta. Tožena stranka je izrecno ugotovila, enako kot je to storil že prvostopenjski organ, da stranski udeleženec v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev za status kmeta in je izpodbijano odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da lahko prodajalec, ob odsotnosti ponudnikov, ki izpolnjujejo prednostni vrtni red iz 23. člena ZKZ, na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZKZ, proda vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, ki je predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je primarno v zagotavljanju pridelovalne funkcije, je tožena stranka pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik pri nakupu predmetnega zemljišča zlorablja status kmeta, kot predkupnega upravičenca. Ker zloraba pravice ne more uživati pravnega varstva, je šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne more uveljavljati predkupne pravice.
dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - rok za uveljavljanje davčne olajšave - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik do 31. julija 2014 ni vložil napovedi za odmero dohodnine za leto 2013, je pa posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljal z vlogo z dne 29. 1. 2014, to je v zakonskem roku iz drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 (t. j. za odmerno leto 2013 do 5. 2. 2014), torej je prvostopenjski davčni organ razpolagal s podatkom o tožnikovem uveljavljanju navedene olajšave, ki pa je neutemeljeno ni upošteval iz razloga, ker tožnik do 31. 7. 2014 ni vložil napovedi za odmero dohodnine.
mednarodna zaščita - ponovljeni postopek - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Tožnik s svojimi pavšalnimi, nepodkrepljenimi in poenostavljenimi trditvami ni uspel izkazati pomembnega povečanja verjetnosti izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka (poleg prepoznih) skliceval na razloge, ki jih je že zatrjeval v prvotnem postopku mednarodne zaščite in ko je predložil (poleg prepoznih) sicer nove dokaze, ki pa niso v zvezi z njegovimi trditvami o preganjanju, ravnala pravilno, ko je skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 v zvezi s 64. členom ZMZ-1 zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito.
imenovanje v naziv - pravni interes - varstvo ustavnih pravic - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Izpodbijana akta sta bila že razveljavljena s sklepom same tožene stranke z dne 17. 5. 2017 in posledično ne obstajata več, zato ju tudi ni več mogoče odpraviti v upravnem sporu niti ugotavljati morebitnih ničnostnih razlogov, ki jih tožnik niti ni konkretiziral. Tožnik ne za izpodbojno tožbo ne za tožbo za ugotovitev ničnosti izpodbijane odločbe ob nespornem dejstvu razveljavitve izpodbijanih aktov s strani toženke s sklepom z dne 17. 5. 2017 nima več pravnega interesa.
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo, izdano pod opr. št. Pdp .../2016 z dne 1. 3. 2017, pravnomočno razveljavilo sklep o premestitvi tožnika. Tožniku je bilo sodno varstvo že učinkovito zagotovljeno in tudi že izčrpano. S tem ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 za obravnavanje tega dela tožbe v upravnem sporu.
ZOFVI člen 8, 8/1, 105, 105/2, 105/3, 105/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 1, 2, 9, 9/1, 14, 20, 20/1, 20/1-b.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - direktor javnega zavoda - dejavnost zavoda - izobraževalni program
Zgolj z dejansko izvedbo dejavnosti vzgoje in izobraževanja zavod ne izpolnjuje pogojev, da se lahko šteje za vzgojno izobraževalni zavod, temveč mora poleg navedenega izkazati, da kot pretežno dejavnost izvaja javno veljavne izobraževalne programe, česar pa tožnik ni zatrjeval niti izkazal. Zato JZZ C. ni vzgojno izobraževalni zavod, kar posledično pomeni, da tožnik, zaposlen na delovnem mestu direktor JZZ C., tedaj ni bil zaposlen na področju vzgoje in izobraževanja. Ker se opravljeno dodatno strokovno delo vrednoti in točkuje glede na to, na katerem področju je bil strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil in ker Pravilnika kot pogoj za napredovanje v naziv določa zaposlitev direktorja na področju vzgoje in izobraževanja ter se upošteva zaposlitev na delovnem mestu v času oprave dodatnega strokovnega dela, tožnik pa v letih 2006 in 2007, ko je opravil obravnavane javne prireditve, ni bil zaposlen na področju vzgoje in izobraževanja, le-teh ni mogoče upoštevati kot dodatno strokovno delo pri vrednotenju tožnikovega dela napredovanje v naziv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve - prejudicirana odločitev o tožbi
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev sprejel s tehtanjem razlogov za uspeh, pri čemer se je naslonil na spremenjeno sodno prakso. Iz podatkov o zadevi izhaja, da gre za zahtevno in kompleksno zadevo s številnimi odprtimi dejanskimi in materialnopravnimi vprašanji, začenši z relacijami med vsemi udeleženci spornega razmerja ter njihovo pravno naravo in opredelitvijo, nato z odgovornostjo za nastali škodni dogodek ter ostalimi za to relevantnimi odprtimi vprašanji, o čemer v tem trenutku ni mogoče napraviti nobenih zanesljivih zaključkov. Na osnovi tega je mogoče ugotoviti le, da v obravnavani zadevi ni mogoče napraviti zaključkov o očitni utemeljenosti ali neutemeljenosti zadeve, zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč zmotna in je v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka prosilki ni ugodila glede oprostitve plačila stroškov postopka, saj v trenutku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni jasno, ali bo prosilka želeno obliko brezplačne pravne pomoči sploh potrebovala. V času odločanja namreč še ni gotovo, ali bo dokazovanje z morebitnim izvedencem potrebno, ali bo sodišče sploh določilo izvedenca in torej, ali bodo stroški za izvedenca sploh nastali, predvsem pa, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti. Če bi se v postopku izkazalo, da se bo pravdni postopek nadaljeval, in da bo sodišče ocenilo, da je potreben izvedenec in tudi, da je stroške za izvedenca dolžna poravnati tožnica, bo lahko tožnica takrat za dodelitev brezplaćne pravne pomoči za izvedenske stroške še vedno zaprosila.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja objektivnih okoliščin - stranski intervenient
Tožena stranka je pravilno štela, da tožničina prošnja za dodelitev BPP v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tožničin pravni interes izhaja iz 106.a člena ZZZDR, glede katerega je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v obravnavanem primeru še ne izkazuje pogojev, da bi pravno varstvo lahko zahtevala v sodnem postopku. Tožnica namreč v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni zatrjevala, niti izkazala, da bi se glede stikov z njeno polsestro že poskušala dogovoriti s starši mladoletne polsestre ter nato s pomočjo centra za socialno delo.
Rok za pritožbo, določen v prvem odstavku 235. člena ZUP, ki znaša 15 dni, je zakonski prekluzivni rok, pri katerem zamuda roka pomeni izgubo pravice do pritožbe. Ob taki presoji sodišča to pomeni, da tistih tožbenih navedb, ki so bile kot pritožbene navedbe uveljavljane zgolj v dopolnitvi pritožbe, sodišče vsebinsko ne more presojati. Tožnik je namreč moral kršitve, ki jih uveljavlja v tožbi, po vsebini uveljavljati že v pritožbi, sicer ni izpolnjen pogoj materialne izčrpanosti pritožbe v smislu prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota
Sodišče sodi, da tožnik v tožbi uveljavlja tožbeno novoto, ki je nedopustna. Tožnik namreč ni obrazložil, zakaj dejstva naknadnega novega izračuna neto tlorisne površine objekta ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta (torej v postopku izdaje akta drugostopnega organa z dne 31. 7. 2018), in o tem predložil oziroma ponudil ustrezen dokaz, še zlasti glede na tožbeno navedbo, da je do spremembe teh podatkov prišlo v začetku leta 2018, torej ko drugostopni organ odločbe še ni izdal in bi tožnik lahko to dejstvo še uveljavljal.
Tožnica s predloženim izpiskom GURS-a ni izkazala, da je njen objekt priključen na javno vodovodno omrežje. Priključitev na vodovodno omrežje (tudi če ne gre za zasebni vodovod), ki ni last občine, v upravljanju gospodarske javne službe, ali, ki ni v splošni rabi, ne izkazuje statusa javne komunalne infrastrukture, zato tožnica s priključitvijo na prejšnje vodovodno omrežje ni izkazala, da je bila že pred izgradnjo javnega vodovodnega omrežja, priključena na javno vodovodno omrežje.
Iz obrazložitve sklepa je popolnoma izostala vsebinska presoja navedb iz zahtev tožnikov, ki se nanaša na smiselno zatrjevanje tožnikov o obstoju njune aktivne legitimacije za vložitev zahteve za odločanje o sporu (in sicer zaradi njunega položaja kot dobaviteljev, ki sta prevzela obveznost plačevanja omrežnine, ki jo mora sicer plačevati končni odjemalec (42. točka 36. člena EZ-1), kar pomeni, da v odnosu do distribucijskega operaterja vstopata v položaj namesto končnega odjemalca in namesto njega prevzemata obveznost plačevanja omrežnine), vključno z (vsebinsko oziroma primerjalno) opredelitvijo v zvezi z v zahtevi uveljavljanimi določbami EZ-1, ki pridejo v tem primeru v poštev in ki po mnenju tožnikov terjajo širšo razlago določbe 413. člena EZ-1, kot jo obrazlaga toženka v svojem sklepu. Ker toženka torej ni navedla razlogov, ki so, upoštevajoč zahtevi tožnikov, narekovali negativno odločitev, te ni možno preizkusiti.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46. OZ člen 395.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Druga poved 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvo poved tega člena (niti v drugo poved prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci /.../ v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožeče stranke pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.