dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu in odprtega upravnega spora, ni mogoče trditi, da bi razkritje odločbe škodovalo izvedbi upravnega postopka. Ni namreč mogoče trditi, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden. Škoda upravnemu postopku mora biti konkretno izkazana z navedbo konkretnih razlogov, zaradi katerih bi razkritje določenega podatka lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatna strokovna dela
Tožnica dodatnih dokazil o tem, da je referat na mednarodni konferenci dejansko izvedla, ni predložila, teh dokazil pa ni predložil niti organizator konference. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o verodostojnosti predloženih potrdil, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazano materialno pravno relevantno dejstvo. Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj sama objava ne izkazuje, da je šlo za mednarodni posvet ali konferenco in da je tožeča stranka referat izvedla.
ZOFVI člen 8, 8/1, 105, 105/2, 105/3, 105/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 1, 2, 9, 9/1, 14, 20, 20/1, 20/1-b.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - direktor javnega zavoda - dejavnost zavoda - izobraževalni program
Zgolj z dejansko izvedbo dejavnosti vzgoje in izobraževanja zavod ne izpolnjuje pogojev, da se lahko šteje za vzgojno izobraževalni zavod, temveč mora poleg navedenega izkazati, da kot pretežno dejavnost izvaja javno veljavne izobraževalne programe, česar pa tožnik ni zatrjeval niti izkazal. Zato JZZ C. ni vzgojno izobraževalni zavod, kar posledično pomeni, da tožnik, zaposlen na delovnem mestu direktor JZZ C., tedaj ni bil zaposlen na področju vzgoje in izobraževanja. Ker se opravljeno dodatno strokovno delo vrednoti in točkuje glede na to, na katerem področju je bil strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil in ker Pravilnika kot pogoj za napredovanje v naziv določa zaposlitev direktorja na področju vzgoje in izobraževanja ter se upošteva zaposlitev na delovnem mestu v času oprave dodatnega strokovnega dela, tožnik pa v letih 2006 in 2007, ko je opravil obravnavane javne prireditve, ni bil zaposlen na področju vzgoje in izobraževanja, le-teh ni mogoče upoštevati kot dodatno strokovno delo pri vrednotenju tožnikovega dela napredovanje v naziv.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je primarno v zagotavljanju pridelovalne funkcije, je tožena stranka pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik pri nakupu predmetnega zemljišča zlorablja status kmeta, kot predkupnega upravičenca. Ker zloraba pravice ne more uživati pravnega varstva, je šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne more uveljavljati predkupne pravice.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - avtorsko delo - informacija javnega značaja
Zahtevani standardi so avtorskopravno zaščiteni, čeprav se nanje sklicuje normativno besedilo. Zato je po presoji sodišča tožena stranka glede na določbe 25. člena ZDIJZ, pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za posredovanje navedene dokumentacije v elektronski obliki oziroma v obliki fotokopij.
Način oglaševanja je treba ločiti od registriranega imena tistega, ki tak oglas objavlja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo ne zgolj v primeru, če je neresnična, ampak če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali pa bi zgolj utegnila zavajati povprečnega potrošnika. Oglaševanje, da gre za hotel, četudi je to registrirano ime pravne osebe, bi nedvomno lahko zavedla vsakega povprečnega potrošnika. Torej je ne glede na uraden naziv firme način oglaševanja, da gre za hotel, še vedno zavajajoč.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - nezakonito bivanje tujca - vrnitev tujca
Pogoj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija je po 44. členu ZTuj-2 dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa.
Ker je tujec zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi skladno z določbo sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji lahko začasno (zakonito) prebival do dokončne odločitve o prošnji, ne more pa tujec na podlagi te vložene prošnje v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ni sporno, da je bila devizna knjižica št. B. dne 22. 1. 1991 saldirana. To pomeni, da že pred 31. 12. 1991 na tej knjižici ni bilo sredstev, zato ne gre za staro devizno vlogo po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP.
vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tožnica (tujka) ni pridobila dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija iz 44. člena ZTuj-2 ter ob ugotovitvi vstopa v državo kot turistke in nadaljnji ugotovitvi, da je opravljala delo sobarice, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa.
status kmeta - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa kmeta bi lahko vplivalo na zakonitost izdanega akta v primeru, če bi tožena stranka svojo odločitev oprla na navedeno dejstvo, torej če bi stranskega udeleženca obravnavala kot prednostnega upravičenca s statusom kmeta. Tožena stranka je izrecno ugotovila, enako kot je to storil že prvostopenjski organ, da stranski udeleženec v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev za status kmeta in je izpodbijano odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da lahko prodajalec, ob odsotnosti ponudnikov, ki izpolnjujejo prednostni vrtni red iz 23. člena ZKZ, na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZKZ, proda vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, ki je predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve - prejudicirana odločitev o tožbi
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev sprejel s tehtanjem razlogov za uspeh, pri čemer se je naslonil na spremenjeno sodno prakso. Iz podatkov o zadevi izhaja, da gre za zahtevno in kompleksno zadevo s številnimi odprtimi dejanskimi in materialnopravnimi vprašanji, začenši z relacijami med vsemi udeleženci spornega razmerja ter njihovo pravno naravo in opredelitvijo, nato z odgovornostjo za nastali škodni dogodek ter ostalimi za to relevantnimi odprtimi vprašanji, o čemer v tem trenutku ni mogoče napraviti nobenih zanesljivih zaključkov. Na osnovi tega je mogoče ugotoviti le, da v obravnavani zadevi ni mogoče napraviti zaključkov o očitni utemeljenosti ali neutemeljenosti zadeve, zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč zmotna in je v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.
imenovanje v naziv - pravni interes - varstvo ustavnih pravic - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Izpodbijana akta sta bila že razveljavljena s sklepom same tožene stranke z dne 17. 5. 2017 in posledično ne obstajata več, zato ju tudi ni več mogoče odpraviti v upravnem sporu niti ugotavljati morebitnih ničnostnih razlogov, ki jih tožnik niti ni konkretiziral. Tožnik ne za izpodbojno tožbo ne za tožbo za ugotovitev ničnosti izpodbijane odločbe ob nespornem dejstvu razveljavitve izpodbijanih aktov s strani toženke s sklepom z dne 17. 5. 2017 nima več pravnega interesa.
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo, izdano pod opr. št. Pdp .../2016 z dne 1. 3. 2017, pravnomočno razveljavilo sklep o premestitvi tožnika. Tožniku je bilo sodno varstvo že učinkovito zagotovljeno in tudi že izčrpano. S tem ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 za obravnavanje tega dela tožbe v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
48. člen ZBPP upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške, plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik razpolaga z v postopku pridobljenim premoženjem, se pri tem njegov siceršnji materialni položaj ne upošteva, podana je le omejitev, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
prepoved opravljanja dela - sodni izvedenec - težko popravljiva škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba
Tožnikova zahteva za izdajo t.i. odložitvene začasne odredbe temelji na uveljavljani nevarnosti nastanka težko popravljive škode kot posledico začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva. Ker tožnik me navaja v tem pogledu prav ničesar določnega, niti ne predloži nobenih dokazov, iz katerih bi bilo mogoče vsaj posredno sklepati o poseldicah izvršitve izpodbijane odločbe v smislu nastanka težko popravljive škode, temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - izplačilo odkupne vrednosti
Davčni organ je izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je tožnik prejel v letu 2016, pravilno obravnaval kot druge dohodke na podlagi 9. točke 105. člena ZDoh-2 (izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb). Prav tako je pravilno ugotovil, da skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 navedeno izplačilo ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja, saj je z navedeno določbo izrecno izvzeto iz dohodka iz delovnega razmerja. Zato je tudi pravilna odločitev davčnega organa, ki v obravnavni zadevi ni uporabil instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2, ki se po navedeni določbi uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - obnova gozda
Stroški so po obsegu in potrebnosti izkazani s tudi tožniku posredovanimi listinami. V tem primeru gre za za obžetev sadik (in ne npr. za sadnjo), zato je že na prvi pogled jasno, da je normativ določen po površini in ne glede na število sadik.
Tožnik je poskus obžetve sadik dne 15. 7. 2016 onemogočil, zato je organ pravilno postopal, ko je za ponovni poskus obžetve zaprosil za asistenco policije. Razred policistov (V., VI. ali VII.), prisotnih pri obžetvi, pa je stvar notranje organizacije same policijske postaje, zato obrazlaga za utemeljitev stroškov na tej podlagi po oceni sodišča ni potrebna.
ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8, 105, 105/3, 105/3-9, 120.
dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo sredstev - drugi dohodek
Davčni organ je izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je tožnik prejel v letu 2016, pravilno obravnaval kot druge dohodke na podlagi 9. točke 105. člena ZDoh-2 (izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb). Prav tako je pravilno ugotovil, da skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 navedeno izplačilo ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja, saj je z navedeno določbo izrecno izvzeto iz dohodka iz delovnega razmerja. Zato je tudi pravilna odločitev davčnega organa, ki v obravnavni zadevi ni uporabil instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2, ki se po navedeni določbi uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani postopek
Sodišče sodi, da je Republika Slovenija s sodbo v Zadevi Ališić in ostali spoznana kot odgovorna za neporavnane obveznosti Banke, ki jih ima do varčevalcev, ki so v enakem položaju kot pritožniki, ki torej še imajo terjatve do Banke, zaradi njenega vpliva na Banko. V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami pa Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, tudi če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravni naslednik
V obravnavanem primeru gre za tisto staro neizplačano devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Ne gre namreč za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti. Ker so bila devizna sredstva prenesena izven sfere banke, tudi Republika Slovenija za tako prenesena devizna sredstva ne more jamčiti.
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Iz potrdila Agencije za privatizacijo št. 04-14-1125/17 z dne 20. 6. 2017, ki ga je prav tako priložila tožeča stranka sama, izhaja, da so bila na dan 14. 4. 1999 sredstva v zahtevanem znesku za verifikacijo, tj. 11.167,84 BAM, iz predmetnega deviznega računa prenesena na JPR C.C., zato dolg Banke (in s tem odgovornost Republike Slovenije za plačilo takega dolga) ne obstoji. Ker so bila devizna sredstva s stare devizne knjižice tožeče stranke veljavno prenesena na posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožeča stranka ni imela terjatve do Banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožeče stranke.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZUP člen 37, 37/1. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
razlastitev - javna korist - javna cesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o neizločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru relevantno dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, organ je zgolj pavšalno zaključil (brez navedbe dejstev oziroma dokazov iz katerih ta zaključek izpeljuje), da je bila ob času vložitve zahteve za razlastitev sporna cesta dostopna vsem, kljub ugovorom tožnice in dokaznim predlogom, s katerimi je želela dokazati nasprotno, da cesto uporablja le sama in služnostni upravičenci. Organ ni navedel dejanskih okoliščin in ugotovitev o svojem zaključku, da po ulici poteka cestni promet v smislu javne ceste. Organ tudi ni obrazložil, zakaj s strani strank predlagan dokaz ni izvedel.
Izpodbijani prvostopenjski sklep, s katerim je bil zavrnjen tožničin predlog za izločitev uradne osebe, je odločitev procesne narave, izdana med postopkom pred organom. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklepa iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.