ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - varovani pas državne ceste - odstranitev objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta
Soglasje za poseg v varovalni pas državne ceste, izdano na podlagi 47. člena ZJC, ki je določal obseg varovalnega pasu in splošne pogoje za poseg vanj, ne more nadomestiti soglasja iz 68. člena ZJC, ki se nanaša na posebne pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državni cesti, vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - nova sistemizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta - razlogi za premestitev - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - razrešitev in imenovanje v naziv
Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 1291/1-3.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - materialni rok - rok za vložitev
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev),morajo slednji že po mnenju ESČP izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih bo vzpostavila Slovenija z ZNISESČP.
Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi materialni prekluzivni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, kateri je upravičencem iz ZNISESČP določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog. Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je namreč splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje - mladoletnik
Mati tedaj mladoletnega tožnika je septembra 1991, to je še pred izbrisom, povsem prostovoljno odpeljala tožnika v Bosno in Hercegovino k starim staršem, da je odsotnost tožnika trajala več kot eno leto, ko se je mati decembra 1992 vrnila v Bosno in Hercegovino in se skupaj s tožnikom poskušala vrniti v Republiko Slovenijo, da tožnikovi materi ni bil zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo s strani slovenskih mejnih organov, ampak je bil vstop zavrnjen na madžarski meji s strani madžarskih varnostnih organov in da zavrnitev vstopa na madžarski meji ni eden od razlogov upravičene odsotnosti, določenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD.
Zoper tožnika je bila s sklepom z dne 3. 10. 2017 že dovoljena izvršba in da mu je bila hkrati zagrožena denarna kazen, če ne bo izpolnil naložene mu obveznosti. Ob ponovnem kontrolnem pregledu na kraju samem dne 7. 11. 2017 je bilo ugotovljeno, da tožnik naložene mu obveznosti ni izpolnil. To pomeni, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna. Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, s tem, ko je izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnika prisilil k plačilu zagrožene denarne kazni in s tem k izpolnitvi obveznosti po sklepu z dne 3. 10. 2017 in z zagroženo novo denarno kaznijo.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v spredaj citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
Tožnik, ki bi moral kazen zapora prestati dne 2. 12. 2018, je bil predčasno odpuščen s prestajanja kazni zapora dne 3. 9. 2018. To pomeni, da mu je med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
Vplive nameravanega posega je treba ugotavljati glede na dejstva, ki obstajajo ob izdaji okoljevarstvenega soglasja, ne pa na podlagi negotovih bodočih dejstev, kot je upravni organ to storil v obravnavanem primeru. Okoliščina, da je tožničina nepremičnina po Uredbi predvidena za odkup oziroma razlastitev, namreč sama po sebi ne pomeni, da bo do odkupa oziroma razlastitve njene nepremičnine tudi prišlo. Povedano drugače: dokler gre za nepremičnino z varovanimi prostori, je vsaka čezmerna obremenitev tožničine nepremičnine, ki torej presega predpisane vrednosti, nedovoljena in je treba zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrniti (drugi odstavek 57. člena ZVO-1).
Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se namreč v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank.
kulturni spomenik - kulturni spomenik državnega pomena - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do zasebne lastnine
Tožnik kot lastnik dveh nepremičnin, ki sta bili razglašeni za del Arboretuma in s tem za kulturni spomenik državnega pomena, ni bil pritegnjen v razglasitveni postopek in mu torej ni bila dana možnost, da v tem postopku sodeluje. Dejstvo je, da njegovi nepremičnini s prejšnjim Odlokom (iz leta 1999) nista bili razglašeni za del Arboretuma, saj v njem nista navedeni in torej tožnik ni mogel vedeti, da naj bi bili že tedaj zajeti v območje spomenika.
Z Odlokom je bilo poseženo tudi v tožnikovo lastninsko pravico, saj s svojima nepremičninama ne more več prosto razpolagati, ker zanju velja poseben pravni režim. Zato bi bil moral biti tožnik predhodno seznanjen z namero, da njegovi nepremičnini postaneta del Arboretuma oziroma območje kulturnega spomenika, kar pa tožnik ni bil.
ZUP člen 73, 73/3, 146, 146/3. Zakon o prijavi prebivališča člen 2, 2-3, 21, 21/1.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - pravica do izjave v postopku - vabilo za zaslišanje
V obravnavanem primeru v ugotovitvenem postopku tožnik in vabljene priče niso bili zaslišani, prav tako pa odločilna okoliščina, kje je središče tožnikovih življenjskih interesov, ni bila zadosti razčiščena.
EZ-1 člen 418. ZUP člen 240, 240/2, 258, 258/2. ZUS-1 člen 3, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
energetika - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
Sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen in torej ne gre za dokončen upravni akt po 2. členu ZUS-1.
agromelioracija - napačna uporaba materialnega prava
Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje toženka, je v tem, da upravni organ v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je po presoji sodišča mogel zavrniti tožničino prošnjo za BPP iz razloga očitne nerazumnosti zadeve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, saj se obstoj takega razloga domneva, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Opisano dejansko stanje tudi po presoji sodišča očitno ni podlaga za izpodbijanje sodbe z ustavno pritožbo, s katero se uveljavlja kršitve človekovih pravic.
ZUP člen 298. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (2009) člen 8.
Ker se tožnik ni v celoti ravnal po ureditveni odločbi, je imel organ pooblastilo, da mu je izrekel kazen, s katero mu je bilo zagroženo že s sklepom z dne 21. 3. 2017. Glede na to, da tožnik ni izvršil vseh izrečenih ukrepov iz ureditvene odločbe, je z izpodbijanim sklepom zgolj izrečena (že) zagrožena kazen (s sklepom z dne 21. 3. 2017), saj bi tožnik moral izvršiti vse ukrepe, ki so mu bili odrejeni (za primer neizvršitve vseh odrejenih ukrepov mu je bilo namreč zagroženo z denarno kaznijo v znesku 500 EUR). Zato v obravnavanem primeru pooblastila inšpektorja niso bila presežena. Hkrati je tožniku v izpodbijanem sklepu zagroženo s ponovno denarno kaznijo v enaki višini (500 EUR), če ne bo ravnal v skladu z izrečenim ukrepom.
ZMZ-1 člen 49. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi imel kakršnekoli druge težave v času bivanja na Hrvaškem kot prosilec oziroma da bi z njim tam ravnali nečloveško ali poniževalno, niti da bi pogoji za bivanje v nastanitvenem centru, za katere je tožnik zatrjeval, da je bil zaprti kamp brez posebnosti, v azilnem domu pa je v sobi bivalo šest namesto štirih oseb, sanitarije pa so bile pokvarjene, ustrezali sistemskim pomanjkljivostim. Glede na navedeno tožnik tudi v upravnem sporu ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti na Hrvaškem.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožnik je kot novo dejstvo navedel, da se mu je v letu 2011 v Sloveniji rodil otrok in se je leta 2012 poročil, vendar pa ti okoliščini ne moreta predstavljati nov razlog njegove ogroženosti oziroma pomembno povečano verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Izkazanost preganjanja tožnika oz. njegove ogroženosti v izvorni državi je osnovna predpostavka za ugoditev predlogu za uvedbo ponovnega zahtevka.
Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ni absolutna pravica.
ZMZ-1 člen 49, 49/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5, 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Ker je bilo o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite predhodno (4. 4. 2019) že odločeno v Republiki Hrvaški, je bil v obravnavani zadevi glede na podano dejansko stanje sprožen postopek za ponovni sprejem tožnika na podlagi točke (d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, ki je bil tudi uporabljen kot podlaga za odločanje tako s strani organov Republike Hrvaške kot tudi s strani tožene stranke.
ZUS-1 člen 64, 64/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 21, 22 ,4, 4/1, 4/1-b, 4/1-c.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
Zdravstveno stanje prosilca zaradi spoštovanja temeljne človekove pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja je lahko ovira za izdajo sklepa, da država članica ne bo obravnavala prošnje, ker bo prosilec predan drugi državi članici. Nerazumno nespoštovanje prava EU in pravnomočne sodbe sodišča s strani tožene stranke v konkretnem primeru ni razlog, ki bi karkoli dodal odločilnim razlogom za ugoditev tožbi. Tožnik namreč na zaslišanju ni povedal ali omenil ničesar v zvezi z njegovo morebitno večjo ali posebno ranljivostjo, v tožbi pa zgolj pavšalno navaja, da se slabo počuti in da je večkrat poskušal narediti samomor. To je premalo, da bi sodišče tudi v elementu zdravstvenega stanja tožnika lahko videlo razlog za ugoditev tožbi, ker se toženka ni držala navodil sodišča. To pa ne pomeni, da toženki v ponovnem postopku ni potrebno biti pozorna na spoštovanje določil 21. in 22. člena Direktive o sprejemu 2013/33/EU o posebni ranljivosti določenih prosilcev za mednarodno zaščito.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1, 18, 18-3, 19, 19/1, 19/1-6.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - žrtev nasilja v družini - nepopolna vloga - listine
Iz razpisnih pogojev pa je razvidno, da je treba kot dokazilo za izpolnjevanje kriterija "Žrtve nasilja v družini" predložiti v podtočki 13.1 navedene listinske dokaze, in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot so na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju.
Tožnica z izvidom zdravtsvenega pregleda z dne 12. 6. 2017, ki ga je izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d.o.o., ni izkazala, da gre za potrdilo (strokovno mnenje) organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot to zahteva Javni razpis, in na kar je bila tožnica opozorjena tudi s strani tožene stranke s pozivom na dopolnitev vloge z dne 30. 5. 2017
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija
Toženka je, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka skliceval na razloge, ki jih je navedel že ob podaji prvotne prošnje, hkrati pa na razlog, ki ga po svoji krivdi predhodno v prvotnem postopku ni navajal (in ki poleg tega po mnenju sodišča tudi ni pravno relevanten za odločitev o ponovni prošnji za mednarodno zaščito, četudi bi navedeno dejstvo navedel kasneje brez svoje krivde) ter glede na to, da ni predložil nobenih novih dokazov k svoji zahtevi za uvedbo ponovnega postopka, ravnala pravilno, ko je skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 v zvezi s 64. členom ZMZ-1 zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, saj tožnik ni uspel izkazati povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ne glede na to, da zatrjuje, da mu grozi maščevanje dekletovega brata. Po mnenju sodišča opisane okoliščine streljanja ne izkazujejo preganjanja na podlagi krvnega maščevanja, zato ne gre za preganjanje tožnika kot pripadnika posebne družbene skupine, temveč je šlo za zasebno zadevo.