evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Tožnikova zahteva ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1. Navedena določba se nanaša na voznike in ne na voznike začetnike. Glede na 26. člen ZPrCP, kjer je že zakonsko določeno, da vozniku začetniku preneha veljavnost vozniškega dovoljenja, ko doseže ali preseže 7 kazenskih točk, kar pomeni, da za voznika začetnika veljajo strožji pogoji. Glede na vsebino 50. člena Zvoz-1, ki se ne nanaša na voznika začetnika, se v ničemer ne posega v pravice tožnika kot mladega voznika. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika na pravno praznino določbe 50. člena ZVoz-1 in da takšna ureditev ne more biti v škodo tožnika, saj mu izrecno daje to pravico.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/2. ZTuj-2 člen 76, 76/8.
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožniku sta bili izdani odločba o vrnitvi (na podlagi določb 64. člena ZTuj-2) in odločba o nastanitvi v center (na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2). Zoper obe bi lahko sprožil redni upravni spor po 2. členu ZUS-1, zato v obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi, s katero tožnik uveljavlja sodno varstvo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu ni podana procesna predpostavka odstotnosti drugega sodnega varstva.
Čas bivanja tujca izven centra brez dovoljenja za izhod iz centra in čas bivanja v priporu, zaporu ali v postopku mednarodne zaščite, ne šteje v čas nastanitve v centru za tujce.
ZRTVS-1 člen 31, 31/1, 31/4. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (2004) člen 17.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - javnopravna obveznost
Reklamacija računa tožnika ne more razbremeniti obveznosti plačila prispevka.
Zaradi narave prispevka, kot posebne javnopravne dajatve, zakonsko določene obveznosti plačevanja prispevka, ni mogoče zavrniti enostransko, izven razlogov določenih v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevkov za programe Radiotelevizije Slovenija.
postopek evidentiranja meje - postopek ureditve meje - ustna obravnava - opravičilo izostanka - neopravičen izostanek - domneva o strinjanju s predlaganim potekom meje
Upravni organ je na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP pravilno zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen) opravičila za izostanek z ustne obravnave in brez dokazila opravičila ni priznal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - pritožba
Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju sodišča pa lahko obstoj ugovornega razloga izkažejo ne le v primeru, da dodelitev BPP uveljavljajo v ugovornem delu izvršilnega postopka, ampak tudi v primeru, da vlagajo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Še vedno gre namreč lahko za ugotavljanje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi in presojo pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s tem vprašanjem.
Tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, ne po določbah ZDavP-2, ne po določbah ZP-1, ni mogoče obravnavati, zato ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ za odločanje o odlogu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 nimata podlage.
odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Davčni organ je pravilno zaključil, da tožnik ni dokazal, da bi imel na omenjeni presečni datum (1. 1. 2008) res gotovino v zatrjevani višini (500.000,00 EUR) oziroma ni dokazal, da bi v obdobju inšpiciranja dejansko prejel sredstva (v višini 185.000,00 EUR) od svoje matere. Davčni organ je razloge, zaradi katerih je sprejel tak zaključek, podrobno in izčrpno obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako se je do tožnikovih pritožbenih razlogov opredelil tudi pritožbeni organ. Z zaključki obeh organov pa se strinja tudi sodišče. Dokazno breme je namreč na tožniku, ki mora s predloženimi oz. predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožeče stranke o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje ponovne vloge - dokazno breme - tožbena novota
Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - strogi test presoje - dejstva - novi dokazi in nova dejstva
Tožena stranka v konkretnem primeru ni opravila strogega testa presoje dejstev, ker na podlagi navedb, ki jih je podal tožnik, ni ustrezno vodila osebnega razgovora, da bi najprej z njim razčistila morebitna nova dejstva in po potrebi le-te preverila prek informacij o stanju v izvorni državi ob sodelovanju s tožnikom na zaslišanju.
Iz obrazložitve sklepa sodišče lahko razbere, da je tožena stranka za novo dejstvo štela dogodek, ki se je zgodil pred 6 meseci v Banja Luki, za katerega pa je štela, da s tožnikom nima nikakršne povezave in je po izjavah tožnika le podoben njegovemu primeru. Ta ugotovitev je preskopa oziroma preveč pavšalna dokazna ocena, da bi zadostila standardu stroge presoje, saj je tožnik zatrjeval zelo specifično obliko preganjanja zaradi sodelovanja s policijo pri kriminalnih dejanjih, za kar so lahko tudi primerljivi primeri preganjanja sodelavcev s policijo relevantno novo dejstvo.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova bpp - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - slabo premoženjsko stanje
Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.
Iz besedila pooblastila izhaja, da pooblastilo za zastopanje daje C., medtem ko je iz notarske overitve razvidno, da notar potrjuje avtentičnost podpisa osebe z imenom „Č.“. Imeni iz besedila pooblastila in iz overitve torej nista enaki. Iz predloženega pooblastila tudi še vedno ni razvidno, v kakšnem svojstvu je podpisani do tožnice in ali je res njen zakoniti zastopnik ter, kolikor je res njen zakoniti zastopnik, kakšne vrste zakoniti zastopnik naj bi bil (poslovodja, direktor, predstojnik kolegijskega organa, prokurist). Prav tako iz overitve ne izhaja, da bi notar preveril in potrdil, da fizična oseba - podpisnik pooblastila - pooblastilo res daje v svojstvu osebe, ki je to upravičena storiti v imenu in za račun tožnice.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pozivanje na dopolnitev - zavrženje tožbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 1291/1-3.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - materialni rok - rok za vložitev
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev),morajo slednji že po mnenju ESČP izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih bo vzpostavila Slovenija z ZNISESČP.
Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi materialni prekluzivni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, kateri je upravičencem iz ZNISESČP določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog. Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je namreč splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti.
ZUP člen 73, 73/3, 146, 146/3. Zakon o prijavi prebivališča člen 2, 2-3, 21, 21/1.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - pravica do izjave v postopku - vabilo za zaslišanje
V obravnavanem primeru v ugotovitvenem postopku tožnik in vabljene priče niso bili zaslišani, prav tako pa odločilna okoliščina, kje je središče tožnikovih življenjskih interesov, ni bila zadosti razčiščena.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/3, 80, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 6, 6/7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (2011) člen 6, 6/1.
S plačilom komunalnih prispevkov so bila določena sredstva že namenjena gradnji (iste) komunalne infrastrukture. Sredstva, ki so bila že plačana za komunalni prispevek, so dejanska vlaganja v isto komunalno opremo, zato jih je treba pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati.
ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - varovani pas državne ceste - odstranitev objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta
Soglasje za poseg v varovalni pas državne ceste, izdano na podlagi 47. člena ZJC, ki je določal obseg varovalnega pasu in splošne pogoje za poseg vanj, ne more nadomestiti soglasja iz 68. člena ZJC, ki se nanaša na posebne pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državni cesti, vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
ZMZ-1 člen 31, 31/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/1, 237/1-2.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pravice stranke do izjave - obrazložitev
V konkretnem primeru, kjer gre za spor med posameznikom in državo, je tožena stranka uporabila samo določbe ZMZ-1 in ZTP, brez da bi uporabila tudi sekundarno ali primarno pravo EU. S takšnim ravnanjem je tožena stranka posegla in kršila pravico do izjave v upravnem postopku in obrazložene upravne odločbe, ki sta sestavna dela splošnega pravnega načela v zvezi s pravico do dobrega upravljanja; posegla pa je tudi v pravico tožnika do učinkovitega (sodnega) pravnega sredstva iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Tožnik je bil zaslišan oziroma je bil z njim opravljen osebni razgovor, vendar pred izdajo odločbe ni bil ob nobeni priložnosti obveščen o tem, da organ obravnava razloge za izključitev iz statusa subsidiarne zaščite oziroma za zavrnitev prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite.
Iz izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru ni mogoče razbrati niti bistvenih okvirnih razlogov dejanske narave, zakaj tožena stranka meni, da tožnikove aktivnosti niso v skladu z nameni in načeli OZN, kakor tudi ni iz obrazložitve razvidno, zakaj je narava tožnikovih dejanj in tajnih podatkov takšna, da ne dopušča razkritja prav nobenega dejstva v zvezi z zatrjevanimi spornimi aktivnostmi tožnika. Izpodbijane odločbe se torej z obravnavanega vidika ne da preizkusiti.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - kontrolni pregled
Ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji sodišča ustreza opisu dejanja iz četrtega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, ki določa, da je podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo, če upravičenec ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe pregleda na kraju samem. Pravilna je tudi argumentacija toženke in njeno sklicevanje na sodbo Sodišča EU C-536/09. S to sodbo sodišče razlaga pojem prava Unije „prepreči pregled na kraju samem“, ki je za članice obvezna. Po tej razlagi ta pojem obsega tudi dejanje ali opustitev kmeta ali zastopnika, ki iz malomarnosti ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se pregled v celoti opravil.