brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 12, 12/1-4, 12/1-7, 13, 13/1, 62, 62/3, 63, 63/3, 63/6, 63/7, 63/8, 67, 67/6. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (2003) člen 22a, 22a/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Če objavljen razpis pogoje določi s sklicevanjem na določbe posameznih predpisov, mora biti torej jasno razvidno, da je upoštevanje te norme razpisni pogoj. Sklicevanje mora biti takšno, da je izključen vsak dvom o tem, ali je neka okoliščina oziroma doseganje nekega praga pogoj za izbiro prijavitelja ali njegovo uvrstitev v ocenjevanje ali morda še v nadaljnji krog izločanja. Prijaviteljem mora biti namreč že v času, ko pripravljajo (zahtevno) prijavo na razpis, nedvoumno poznano, kateri kriteriji so pogoj za izbor, saj le v tem primeru lahko oddajo pravilno sestavljeno prijavo oziroma jo sestavijo tako, da ustreza zahtevam.
Po presoji sodišča zgolj iz določbe 6.2. Javnega razpisa in citirane določbe Metodologije ni mogoče razumeti, da je na ta način izračunan minimalni obseg financiranja razpisni pogoj, tj. pogoj za izbor oziroma za podelitev koncesije. Iz teh določb je razumeti zgolj to, da kako se izračuna obseg sredstev financiranja in kakšen je minimalni obseg financiranja, kar pa samo po sebi še ni pogoj. Tožnica tako pravilno opozarja, da tudi če se obstoječim programom, ocenjenim s C, letni obseg financiranja raziskovalnega programa (po novem razpisu) po Metodologiji lahko zmanjša, je to možno le do minimalnega obsega, določenega v tretjem in petem odstavku 62. člena Pravilnika o postopkih (osmi odstavek točke H. III-C). Ker torej doseganje minimalnega obsega financiranja 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A ni določeno kot pogoj za izbor že obstoječega raziskovalnega programa (na novem javnem razpisu), ni mogoče razumeti, da je tak pogoj določen za nove programe, ki prvič konkurirajo za pridobitev koncesije, ne da bi bilo to posebej tako določeno.
davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost - izogibanje plačilu davka - popravek obračuna - stečajni postopek - prijava terjatve - predhodna rešitev vprašanja - prekinitev postopka
Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/3, 112/3-1, 112/6, 112/6-12, 112/9.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi
Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
Po določbah 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik je bil zato utemeljeno pozvan, da dvige gotovine pojasni in k svojim trditvam predloži dokaze. Vsi dokazi, ki jih je predložil, so bili v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedeni, z njimi pa tožnik tudi po presoji sodišča zatrjevanega posojila ni uspel dokazati. Ob ugotovitvi, da pri obravnavanih dvigih gotovine s TRR tožnika po vsebini ne gre za izplačilo posojila in da pogodbe o posojilih predstavljajo simulirani pravni posel, ki prikriva obdavčljivo prelivanje sredstev tožnika v osebno porabo fizične osebe, pa tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbo, da rok za vračilo posojila po obravnavanih pogodbah še ni potekel.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožeče stranke o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje ponovne vloge - dokazno breme - tožbena novota
Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - strogi test presoje - dejstva - novi dokazi in nova dejstva
Tožena stranka v konkretnem primeru ni opravila strogega testa presoje dejstev, ker na podlagi navedb, ki jih je podal tožnik, ni ustrezno vodila osebnega razgovora, da bi najprej z njim razčistila morebitna nova dejstva in po potrebi le-te preverila prek informacij o stanju v izvorni državi ob sodelovanju s tožnikom na zaslišanju.
Iz obrazložitve sklepa sodišče lahko razbere, da je tožena stranka za novo dejstvo štela dogodek, ki se je zgodil pred 6 meseci v Banja Luki, za katerega pa je štela, da s tožnikom nima nikakršne povezave in je po izjavah tožnika le podoben njegovemu primeru. Ta ugotovitev je preskopa oziroma preveč pavšalna dokazna ocena, da bi zadostila standardu stroge presoje, saj je tožnik zatrjeval zelo specifično obliko preganjanja zaradi sodelovanja s policijo pri kriminalnih dejanjih, za kar so lahko tudi primerljivi primeri preganjanja sodelavcev s policijo relevantno novo dejstvo.
Iz besedila pooblastila izhaja, da pooblastilo za zastopanje daje C., medtem ko je iz notarske overitve razvidno, da notar potrjuje avtentičnost podpisa osebe z imenom „Č.“. Imeni iz besedila pooblastila in iz overitve torej nista enaki. Iz predloženega pooblastila tudi še vedno ni razvidno, v kakšnem svojstvu je podpisani do tožnice in ali je res njen zakoniti zastopnik ter, kolikor je res njen zakoniti zastopnik, kakšne vrste zakoniti zastopnik naj bi bil (poslovodja, direktor, predstojnik kolegijskega organa, prokurist). Prav tako iz overitve ne izhaja, da bi notar preveril in potrdil, da fizična oseba - podpisnik pooblastila - pooblastilo res daje v svojstvu osebe, ki je to upravičena storiti v imenu in za račun tožnice.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova bpp - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - slabo premoženjsko stanje
Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pozivanje na dopolnitev - zavrženje tožbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - kontrolni pregled
Ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji sodišča ustreza opisu dejanja iz četrtega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, ki določa, da je podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo, če upravičenec ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe pregleda na kraju samem. Pravilna je tudi argumentacija toženke in njeno sklicevanje na sodbo Sodišča EU C-536/09. S to sodbo sodišče razlaga pojem prava Unije „prepreči pregled na kraju samem“, ki je za članice obvezna. Po tej razlagi ta pojem obsega tudi dejanje ali opustitev kmeta ali zastopnika, ki iz malomarnosti ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se pregled v celoti opravil.
ZIS člen 107. ZUP člen 9, 85, 85/3, 87, 171, 237, 237/2, 237/2-3.
domneva o resničnosti vsebine javne listine - pravilnost vročitve po zup - spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - vročanje - poizvednica - pravica do izjave - javna listina
V obravnavnem primeru izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi toženke o datumu vročitve odločbe, ki izhaja iz javne listine, ki je sporna, in glede katere tožnici ni bila dana možnost, da se do nje opredeli, zato so bistveno kršena pravila postopka.
ZMZ-1 člen 31, 31/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/1, 237/1-2.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pravice stranke do izjave - obrazložitev
V konkretnem primeru, kjer gre za spor med posameznikom in državo, je tožena stranka uporabila samo določbe ZMZ-1 in ZTP, brez da bi uporabila tudi sekundarno ali primarno pravo EU. S takšnim ravnanjem je tožena stranka posegla in kršila pravico do izjave v upravnem postopku in obrazložene upravne odločbe, ki sta sestavna dela splošnega pravnega načela v zvezi s pravico do dobrega upravljanja; posegla pa je tudi v pravico tožnika do učinkovitega (sodnega) pravnega sredstva iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Tožnik je bil zaslišan oziroma je bil z njim opravljen osebni razgovor, vendar pred izdajo odločbe ni bil ob nobeni priložnosti obveščen o tem, da organ obravnava razloge za izključitev iz statusa subsidiarne zaščite oziroma za zavrnitev prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite.
Iz izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru ni mogoče razbrati niti bistvenih okvirnih razlogov dejanske narave, zakaj tožena stranka meni, da tožnikove aktivnosti niso v skladu z nameni in načeli OZN, kakor tudi ni iz obrazložitve razvidno, zakaj je narava tožnikovih dejanj in tajnih podatkov takšna, da ne dopušča razkritja prav nobenega dejstva v zvezi z zatrjevanimi spornimi aktivnostmi tožnika. Izpodbijane odločbe se torej z obravnavanega vidika ne da preizkusiti.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/3, 80, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 6, 6/7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (2011) člen 6, 6/1.
S plačilom komunalnih prispevkov so bila določena sredstva že namenjena gradnji (iste) komunalne infrastrukture. Sredstva, ki so bila že plačana za komunalni prispevek, so dejanska vlaganja v isto komunalno opremo, zato jih je treba pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati.
ZDIJZ člen 1, 15, 16, 27. ZUP člen 15, 109, 111, 237, 237/2, 237/2-1. URS člen 120, 121. ZInfP člen 2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - razžalitev uradne osebe - denarna kazen - pritožba - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ker se izrek denarne kazni vedno veže na (konkreten) osnoven postopek, s katerim je povezan v neločljivo celoto, je treba tudi vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper tak sklep o izreku denarne kazni zaradi razžalitve uradnih oseb in organa presojati glede na stvarno pristojnost organa za odločanje v (konkretni) osnovni zadevi. Ker izvira v konkretnem primeru izpodbijani sklep o izreku denarne kazni iz postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen Informacijski pooblaščenec RS.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
V zadevi ni sporno, saj nasprotna stranka temu ne ugovarja, da navedena družba preko spletnega portala A. v Republiki Sloveniji prireja igre na srečo, kljub temu, da je bilo to z odločbo izrecno prepovedano. Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107. a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.