Tožnik je po pooblaščenki priporočeno po pošti vložil pisno vlogo, v kateri izrecno izjavlja, da pri tožbi ne vztraja več, kar smiselno pomeni umik tožbe, zato je sodišče postopek ustavilo.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).
davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost - izogibanje plačilu davka - popravek obračuna - stečajni postopek - prijava terjatve - predhodna rešitev vprašanja - prekinitev postopka
Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - tožbena novota - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Toženka je pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico pozvala, da se opredeli do navedb odvetnika iz predloga za razrešitev. Poziv je bil tožnici vročen dne 9. 5. 2019, z opozorilom, da se lahko do ugotovitev opredeli v roku 8 dni od prejema poziva. Tožnica na poziv ni odgovorila in dejstvom, ki so bila predstavljena v predlogu odvetnika za razrešitev, ni oporekala. To pomeni, da so navedbe tožnice tožbena novota in jih v postopku upravnega spora niti ni dopustno upoštevati, saj po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranke v postopku upravnega spora ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost ta dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - namenska razlaga - zloraba pravic
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča.
Po določbah 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik je bil zato utemeljeno pozvan, da dvige gotovine pojasni in k svojim trditvam predloži dokaze. Vsi dokazi, ki jih je predložil, so bili v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedeni, z njimi pa tožnik tudi po presoji sodišča zatrjevanega posojila ni uspel dokazati. Ob ugotovitvi, da pri obravnavanih dvigih gotovine s TRR tožnika po vsebini ne gre za izplačilo posojila in da pogodbe o posojilih predstavljajo simulirani pravni posel, ki prikriva obdavčljivo prelivanje sredstev tožnika v osebno porabo fizične osebe, pa tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbo, da rok za vračilo posojila po obravnavanih pogodbah še ni potekel.
davčna izvršba - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaralnega roka
Odprava odločbe deluje retroaktivno, nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano, da sta odločbi, izdani v ponovnem postopku, (nova) izvršilna naslova, od katerih tečejo zastaralni roki. Pri presoji zastaranja izterjave davčnega dolga je namreč merodajen trenutek izvršljivosti glede na vročitev predmetnih odmernih odločb, izdanih v ponovljenem postopku. Sodišče zato zavrača stališče tožnika, da zastaralni rok pravice do izterjave dolga teče od dneva izvršljivosti prvotnih odmernih odločb.
ZDavP-2 člen 95, 97. ZDDV-1 člen 44, 44/1, 44/1-2, 63, 68, 69.
davek na dodano vrednost (DDV) - presežek DDV - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka vstopnega DDV - finančni leasing - oddajanje poslovnega prostora v najem - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - obračun obresti
Pravica do odbitka DDV, obračunanega na pridobitev blaga ali storitev višje v verigi, je pogojena s tem, da so stroški za njihovo pridobitev sestavni del cene obdavčenih izstopnih transakcij, pri katerih je priznana pravica do odbitka. Nasprotno pa velja, da, kadar imajo blago ali storitve, ki jih pridobi davčni zavezanec, povezavo z oproščenimi transakcijami ali ne spadajo na področje uporabe DDV, ni mogoče niti pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka. V teh primerih je namreč neposredna takojšnja povezava med nastalimi vstopnimi stroški in nadaljnjimi ekonomskimi dejavnostmi davčnega zavezanca pretrgana.
Določba 71. člena ZDavP-2J se nanaša na vse določbe zakona, ne le na postopkovne, ampak tudi na materialnopravne in tudi v tej zadevi ocenjuje, da zakonsko razlikovanje med primeri, ko je o zadevi že odločeno, in primeri, ko o zadevi še ni bilo pravno veljavno odločeno, ustreza določbam Ustave RS o prepovedi povratne veljave zakonov. Zakonska ureditev po presoji sodišča upošteva, da Ustava RS prepoveduje povratno veljavo zakona, ki učinkuje na že pridobljene pravice, ne pa tudi zakona, ki učinkuje na dejanska stanja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, iz katerih pa, kot v obravnavanem primeru, ko je bila prvotna odločba odpravljena z učinkom za nazaj, do dneva uveljavitve še niso nastopili pravni učinki. Z uporabo obrestne mere, ki je veljala v času odločanja, je sicer (lahko) poseženo v pričakovanja tožeče stranke, kar pa po presoji sodišča ne predstavlja kršitve 2. člena Ustave RS. Gre za sistemsko zakonsko spremembo, na nespremenljivost zakonske ureditve pa se zavezanci ne morejo zanašati.
sklepi občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - akt poslovanja - ni upravni akt
Akti občine v postopku pogajanj za sklenitev (neposredne) pogodbe o podelitvi stavbne pravice predstavljajo akte poslovanja občine, s katerimi ta odloči v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem občine na podlagi ZSPDSLS. Zato tožničin predlog za obnovo postopka, končanega s sklepoma toženke, št. 478-0010/2015 z dne 13. 7. 2015 in št. 478-0010/2015 z dne 7. 10. 2015, ni dovoljen, saj v obravnavani zadevi ni bil izdan upravni akt oziroma sklepa nista bila izdana v upravni zadevi.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/3, 112/3-1, 112/6, 112/6-12, 112/9.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi
Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe desetega in ne devetega odstavka 30. člena ZBPP. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP razrešitev odvetnika ne bi pomenila izgube dodeljene BPP, moralo pa bi se dokazati, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ni opravljala v redu, česar pa v navedeni zadevi tožnik ni dokazal. Iz listin upravnega spisa je namreč razvidno, da odvetnica A.A. ni mogla v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP, tožniku BPP ni bila dodeljena in se zato uporabijo določbe tega zakona o neupravičeni prejeti BPP.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-5. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 12, 12/1.
vodno dovoljenje - vodna pravica - priključitev na javni vodovod
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožniku dana možnost priključitve na javni vodovod, saj občina s predmetnim vodovodom zagotavlja opravljanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Zato je pravilna tudi njena odločitev, da z dnem izvedbe priključitve stanovanjske stavbe na naslovu prebivanja tožnika na javni vodovod oziroma najkasneje 2 leti od dokončnosti te odločbe, preneha vodna pravica, podeljena s predhodno izdanim vodnim dovoljenjem.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
okoljevarstveno dovoljenje - odlagališče nenevarnih odpadkov - tožbena novota - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožbena ugovora kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, ki se nanašata na razdelitev finančnega jamstva na nesporni in preostali del, sta neutemeljena. Prvostopenjski upravni organ je v izpodbijani odločbi uporabil ustrezna določila v relevantnih predpisih, na podlagi česar je v izpodbijanem okoljevarstvenem dovoljenju določil finančno jamstvo za zavarovanje izvedbe ukrepov za čas obratovanja odlagališča v obdobju njegovega zaprtja.
Po presoji sodišča tudi ni bila storjena kršitev določb 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, torej ni bil prekršen 9. člen ZUP, saj je bila tožeča stranka seznanjena z vsemi relevantnimi in bistvenimi okoliščinami, ki se nanašajo na finančno jamstvo, in ji je bila večkrat dana možnost, da se o tem izjasni, tako pisno kot na ustni obravnavi.
ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 12, 12/1-4, 12/1-7, 13, 13/1, 62, 62/3, 63, 63/3, 63/6, 63/7, 63/8, 67, 67/6. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (2003) člen 22a, 22a/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Če objavljen razpis pogoje določi s sklicevanjem na določbe posameznih predpisov, mora biti torej jasno razvidno, da je upoštevanje te norme razpisni pogoj. Sklicevanje mora biti takšno, da je izključen vsak dvom o tem, ali je neka okoliščina oziroma doseganje nekega praga pogoj za izbiro prijavitelja ali njegovo uvrstitev v ocenjevanje ali morda še v nadaljnji krog izločanja. Prijaviteljem mora biti namreč že v času, ko pripravljajo (zahtevno) prijavo na razpis, nedvoumno poznano, kateri kriteriji so pogoj za izbor, saj le v tem primeru lahko oddajo pravilno sestavljeno prijavo oziroma jo sestavijo tako, da ustreza zahtevam.
Po presoji sodišča zgolj iz določbe 6.2. Javnega razpisa in citirane določbe Metodologije ni mogoče razumeti, da je na ta način izračunan minimalni obseg financiranja razpisni pogoj, tj. pogoj za izbor oziroma za podelitev koncesije. Iz teh določb je razumeti zgolj to, da kako se izračuna obseg sredstev financiranja in kakšen je minimalni obseg financiranja, kar pa samo po sebi še ni pogoj. Tožnica tako pravilno opozarja, da tudi če se obstoječim programom, ocenjenim s C, letni obseg financiranja raziskovalnega programa (po novem razpisu) po Metodologiji lahko zmanjša, je to možno le do minimalnega obsega, določenega v tretjem in petem odstavku 62. člena Pravilnika o postopkih (osmi odstavek točke H. III-C). Ker torej doseganje minimalnega obsega financiranja 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A ni določeno kot pogoj za izbor že obstoječega raziskovalnega programa (na novem javnem razpisu), ni mogoče razumeti, da je tak pogoj določen za nove programe, ki prvič konkurirajo za pridobitev koncesije, ne da bi bilo to posebej tako določeno.
V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
ZUP člen 43, 43/3, 129, 129/1, 129/1-2, 274, 275, 275/1.
postopek evidentiranja urejene meje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Tožniki v upravnem postopku niso imeli ne statusa strank, kot tudi ne statusa stranskih udeležencev, in to ne izrecno (npr. po 142. oziroma 260. členu ZUP), ne posredno, preko procesnih dejanj, npr. z vročitvijo odločbe (229. člen ZUP).
Za vsebinsko presojo njihovega predloga oziroma zahteve bi morali tožniki najprej pridobiti status stranke oziroma stranskega udeleženca, bodisi v času upravnega postopka, bodisi preko predloga za obnovo postopka. V tem okviru bi lahko uveljavljali vse ugovore oziroma navedbe, ki so jih navajali v upravnem postopku oziroma jih navajajo tudi sedaj v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - kazenski postopek - stroški postopka - lex specialis
Nezaključen kazenski postopek preprečuje toženki odločitev o tožničini prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje za vložitev pritožbe in po potrebi za dodelitev BPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Glede na navedeno je tožničina prošnja za BPP trenutno nerazumna, ker je preuranjena.
V ZKP je predviden način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka zaradi slabih gmotnih razmer, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba ZBPP. Odločanje o stroških je v pristojnosti kazenskega sodišča in o isti zadevi ne more odločati organ za BPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.
davek na motorna vozila - vračilo plačanega davka - pogoji za vračilo davka - registracija vozila - prva registracija vozila - odjava vozila iz prometa - mednarodni tovorni list (CMR) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik vztraja, da so vozila ozemlje Republike Slovenije zapustila pred registracijo, in sicer na datume, kot jih izpričujejo CMR listine. Davčni organ pa nasprotno zaključuje, da so vozila zapustila ozemlje Republike Slovenije šele po tem, ko so že bila registrirana. Po presoji sodišča dejansko stanje glede te bistvene okoliščine ni bilo popolno ugotovljeno. Prav ima v tem pogledu tožnik, da določila ZMV-1, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.