Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena, ker je tožena stranka ugotovila, da je predmet investicije dokončanje prodajno-servisnega centra v okviru že zgrajenega objekta v tretji gradbeni fazi. Na razpis prijavljeni projekt ne predstavlja tehnično-tehnološke zaključene celote, izvajati pa se je pričel že pred oddajo vloge.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-6. ZUP člen 3, 5, 9, 146, 146/3, 146/3-2, 237, 237/2, 237/2-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - upravni postopek - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tudi če je bil dokument najprej sestavljen, pozneje - po njegovi sestavi pa s strani NPU pridobljen zaradi potreb (pred)kazenskega postopka, je torej od pridobitve dalje bila izpolnjena ena od možnih alternativno določenih okoliščin za obstoj te izjeme.
Sodišče poudarja, da mora biti stranki zaradi temeljne narave pravice do izjave zagotovljeno njeno uresničevanje v vsakem upravnem postopku posebej, čeprav so si morebiti postopki podobni in čeprav so morebiti za odločitev v njih pravno pomembna ista dejstva in okoliščine, saj mora organ ob udeležbi stranke izvajati relevantne dokaze v konkretnem (posamičnem) postopku. Ker je tožena stranka odločitev oprla na dokazne listine navedene v 18. točki obrazložitve, v zvezi s katerimi tožnici ni bila dana možnost, da se do njih opredeli, je kršila pravila postopka in je posledično (lahko) tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
V zavarovanje terjatve vknjižena hipoteka sama po sebi še ne zadošča za zaključek, da ima tožnica neporavnane obveznosti do Republike Slovenije. Obstoj takšnih obveznosti je, kolikor je pomemben za odločitev, treba zanesljivo ugotoviti.
davek od dohodka pravnih oseb - simuliran (navidezni) pravni posel - posojilo - davčno priznan odhodek - povezane osebe
Sodišče se strinja z zaključkom davčnega organa, da omenjeno naknadno vplačilo matične družbe v povečanje kapitala omenjenih družb ni v skladu z neodvisnim tržnim načelom, saj ne gre za ekonomski interes. Tudi po presoji sodišča sta se s povečanjem kapitala obeh omenjenih družb in kreditiranjem tožnika preko omenjene družbe tožnik oziroma matična družba skušala izogniti določbi 32. člena ZDDPO-2. Na ta način si je tudi po presoji sodišča tožnik znižal davčno osnovo za DDPO. Tudi po presoji sodišča je pravilen zaključek davčnega organa o navideznosti omenjenega pravnega posla.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
neposredna plačila v kmetijstvu - odprava odločbe, izdelane s pomočjo samodejnega informacijskega sistema - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izvajanje nadzora - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pravnomočno odločbo - pomanjkljiva obrazložitev - prepoved povratne veljave zakona
V obravnavanem primeru iz sporne določbe prvega odstavka 42. člena ZKme-1 ne izhaja, da se v postopku odločanja na podlagi tega pravnega sredstva uporabljajo predpisi, ki niso tisti, na podlagi katerih so bile pravnomočne odločbe izdane. Glede na to v materialno pravnem smislu izredno pravno sredstvo iz prvega odstavka 42. člena ZKme-1 nima prepovedanih povratnih učinkov na tožnikov položaj prejemnika sredstev v smislu zapovedane upoštevnosti kasneje spremenjenih pravil.
Odločbo v materialno pravnem smislu ni mogoče preizkusiti, saj dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah ni opisano: ni namreč podatkov o površini zelenjadnic v prejšnji odločbi, in o podlagi za ugotovitev tega podatka, organ ni pojasnil, zakaj so novi podatki pravilni, kakšen je njihov izvor itd. Tako pomanjkljivo podana obrazložitev pa preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne omogoča.
Po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok, je tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 (poseben primer odprave odločbe prve stopnje).
Z izpodbijano odločbo organ ni odmeril komunalnega prispevka za priključitev na že obstoječo komunalno opremo, temveč za povrnitev tistih stroškov, ki jih je toženka založila v zvezi z izgradnjo komunalne opreme in za katere uveljavlja, da mu jih morata povrniti tožnika, kot je to določeno s Pogodbo. Že iz navedenega razloga je izpodbijana odločba nična (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), ker z njo ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, saj za opisani primer izdaja upravne odločbe v upravnem postopku ni predpisana z zakonom.
Ker so bila medsebojna razmerja, pravice in obveznosti strank v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v obravnavanem primeru urejene s Pogodbo, v 21. členu pa je celo določeno, da je za morebitne spore po tej pogodbi pristojno sodišče po sedežu investitorja, je obveznost, ki se z izpodbijano odločbo nalaga tožnikoma, po presoji sodišča pogodbena obveznost, ki ni predmet upravnega odločanja. Gre za premoženjski zahtevek, o katerem se v primeru spora odloča v pravdnem postopku. Ker je pravilo, da je mogoče v upravnih postopkih odločati le v upravnih zadevah, kogentnega značaja (2. člen ZUP), se s pogodbo ni mogoče dogovoriti o tem, kaj je upravna zadeva. Organ zato svojega položaja oblastvenega organa v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne more uporabiti za reševanje vprašanj v razmerjih, kjer nastopa kot pogodbena stranka.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - transfuzija
Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (tožena stranka) je zavrnila zahtevo za drugo obravnavo pacienta (tožeča stranka), saj je pravilno zaključila, da tožniku (zaradi trditev o pri transfuziji aplicirane prevelike količine železa) ni bila kršena pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene storitve. Postopek, ki je rezultiral v izdaji izpodbijane odločbe, je bil izveden v skaldu z relevantnimi določili ZPacP in ZUP, ki se v skladu z določbo 65. člena ZPacP subsidiarno uporablja šele v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic med komisijo, če v ZPacP ni določeno drugače.
Stavbno zemljišče in gradbena parcela, določena v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, predstavljata primerljiva pojma, ki opisujeta t. i. parcelo objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri objekt stoji, in določena površina ob njem, ki služi oziroma bo služila takšnemu objektu. Tako je mogoče kot gradbeno parcelo opredeliti le takšno (zazidljivo) površino, nikakor pa v ta pojem ne sodijo kmetijska zemljišča, ki po ZKZ uživajo posebno varstvo.
ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 146, 146/1, 260, 260/9. ZV-1 člen 138, 199.
koncesija - pogoji za podelitev koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova postopka - stranski udeleženec
Po stališču sodišča bi morala rabo vode izkazati tožeča stranka in ne zadošča izkazana raba vode subjekta, ki je tožeči stranki nepremičnino z vrtino prodala.
Upravni organ, ki odloča v obnovljenem postopku, ni vezan na svojo predhodno dokazno oceno.
V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti je odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Iz določbe prvega odstavka 293. člena ZUP izhaja, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, med drugim tudi v primeru, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena.
Že izrečenih dejanj, ki so bila uperjena v izpolnitev obveznosti (sklepov o izvršbi z izrekom denarne kazni), ob upoštevanju prvega odstavka 293. člena ZUP in določbe četrtega odstavka 298. člena istega zakona (izvršba s prisilitvijo), ni mogoče odpraviti, toliko bolj zato, ker so bili ti sklepi v celoti realizirani in zagrožene kazni tudi plačane.
ZDD-1 člen 6, 6/3, 7, 17. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2.
detektivska dejavnost - disciplinski postopek - ustavitev postopka - zastaranje - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Določitev o ustavitvi disciplinskega postopka pred ČR DeZRS nima značaja upravnega akta. Tudi v primerljivih primerih vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice zaradi izrekanja ukrepov je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v teh primerih ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile organu podeljene z javnim pooblastilom. Enako stališče je v sodni praksi uveljavljeno glede odločitev disciplinske komisije Notarske zbornice.
Upravni odbor zbornice detektivu z upravno odločbo odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, če mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje detektivske dejavnosti.
Četudi torej častno razsodišče po izvedenem postopku ugotovi najhujšo kršitev in izreče disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje dejavnosti, ta disciplinski ukrep (še) ne bi posegal v položaj detektiva, saj do odvzema licence še ne pride. Upravno odločbo, s katero bi na tej podlagi odvzel licenco in s tem posegel v pravico detektiva z licenco, izda šele upravni odbor. Ta odločitev je odločitev, ki bi bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije in odločitev, ki bi jo izdal nosilec javnega pooblastila. In zoper to odločitev bi bil dopusten upravni spor.
ZV-1 člen 11, 14, 37, 37/1, 175, 175/1, 175/1-8, 175/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodotok
Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla dela (nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom, tik ob cesti na parceli položeni robniki, na novo postavljena kovinska mreža), kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 in je pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - lex specialis
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev), bi morali slednji (že po mnenju ESČP) izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih je vzpostavila Slovenija z ZNISESČP. Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi prekluzivni materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog.
Petindvajset mesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
ZIN člen 3, 24, 28, 32. ZVOP-1 člen 50. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - sklep o ustavitvi postopka
Če organ ugotovi kršitev predpisa, postopka ne sme ustaviti, ampak mora v izreku ugotoviti kršitev predpisa s strani zavezanca. V konkretnem primeru je inšpektor po izvedenem postopku ugotovil kršitev zakona, vendar te ugotovitve ni vključil v izrek, ampak zgolj v obrazložitev upravnega akta.
Dejstvo, da je kršitev ZVOP-1 že storjena, da gre za enkratno dejanje, ki ga z ukrepom ni mogoče (več) preprečiti, ne pomeni, da lahko organ v izreku akta odloči o ustavitvi postopka, v obrazložitvi pa ugotovi kršitev zakona, ker tega ni mogoče utemeljiti z nobeno zakonito metodo razlage predpisa.
Tožena stranka je kršila določila tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 28. člena ZIN v povezavi s prvim odstavkom 213. člena ZUP, ker ni v izreku pač pa v obrazložitvi upravnega akta odločila o predmetu postopka, in se odločbe zato ne da preizkusiti.
registracija društva - pogoji za registracijo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - določna opredelitev
V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička.
Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.
ZMZ-1 člen 49, 49/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - pravica do obveščenosti
Tožnik v upravnem sporu s pavšalnim sklicevanjem na grdo ravnanje v kampu, slabo hrano, negostoljubnost Italijanov (četudi so jim ljudje na železniško postajo v Milanu prinašali hrano), o rasističnih socialnih delavcih, ki so ga zmerjali (čeprav je govoril o svojem prijatelju, socialnem delavcu), prostovoljnem delu (ki ni bilo prisilno) ter o nemožnosti izobraževanja ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je 18. 9. 2019 prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.