Iz dopisa tožene stranke z dne 11. 9. 2019 je razvidno, da je tožnik dne 7. 9. 2019 samovoljno zapustil Dijaški dom v Postojni in se vanj ni vrnil, zaradi česar je bil izbrisan iz evidence. Glede na to je sodišče ocenilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - solastnina - razpolaganje s premoženjem - delitev solastnine
Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da v obravnavanem primeru dejstvo, da gre za premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere tega premoženja ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženja za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine namreč sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZS člen 1, 3, 78, 79. ZSS člen 2, 2a, 31. URS člen 125. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 32.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodnik - osebni podatki - neodvisnost sodnikov - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve pravil postopka
Tako iz 78. člena ZS, kot tudi iz 31. člena ZSS izhaja, da ima pravico do dostopa do podatkov iz centralne kadrovske evidence o sodnikih (78. člen ZS) oziroma pravico do osebnega spisa, v katerem se nahajajo sodniške ocene (31. člen ZSS), le omejen (določen) krog upravičencev. Navedena zakona tako ne omogočata prostega dostopa do podatkov o sodnikih v zvezi s sodniško oceno (vsakemu) prosilcu. Z restriktivno določenim krogom upravičencev do podatkov o sodnikih v zvezi z oceno je namreč zakonodajalec zaščitil uresničevanje načela neodvisnosti sodnikov kot nosilcev sodne veje oblasti.
Sodišče se strinja s tožnikom, da ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in položaja sodnikov. Položaj sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, je že v izhodišču drugačen od položaja javnih uslužbencev, zato njihov položaj tudi glede na potrebe po zaupnosti njihovih podatkov ni primerljiv. ZS izrecno ločuje med podatki za sodnike in javne uslužbence, ko v šestem odstavku 78. člena jasno navede, da so podatki za sodnike tajni, medtem ko za javne uslužbence zakon takšne določbe ne vsebuje.
Iz določbe prvega odstavka 293. člena ZUP izhaja, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, med drugim tudi v primeru, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena.
Že izrečenih dejanj, ki so bila uperjena v izpolnitev obveznosti (sklepov o izvršbi z izrekom denarne kazni), ob upoštevanju prvega odstavka 293. člena ZUP in določbe četrtega odstavka 298. člena istega zakona (izvršba s prisilitvijo), ni mogoče odpraviti, toliko bolj zato, ker so bili ti sklepi v celoti realizirani in zagrožene kazni tudi plačane.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - transfuzija
Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (tožena stranka) je zavrnila zahtevo za drugo obravnavo pacienta (tožeča stranka), saj je pravilno zaključila, da tožniku (zaradi trditev o pri transfuziji aplicirane prevelike količine železa) ni bila kršena pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene storitve. Postopek, ki je rezultiral v izdaji izpodbijane odločbe, je bil izveden v skaldu z relevantnimi določili ZPacP in ZUP, ki se v skladu z določbo 65. člena ZPacP subsidiarno uporablja šele v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic med komisijo, če v ZPacP ni določeno drugače.
Stavbno zemljišče in gradbena parcela, določena v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, predstavljata primerljiva pojma, ki opisujeta t. i. parcelo objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri objekt stoji, in določena površina ob njem, ki služi oziroma bo služila takšnemu objektu. Tako je mogoče kot gradbeno parcelo opredeliti le takšno (zazidljivo) površino, nikakor pa v ta pojem ne sodijo kmetijska zemljišča, ki po ZKZ uživajo posebno varstvo.
Z izpodbijano odločbo organ ni odmeril komunalnega prispevka za priključitev na že obstoječo komunalno opremo, temveč za povrnitev tistih stroškov, ki jih je toženka založila v zvezi z izgradnjo komunalne opreme in za katere uveljavlja, da mu jih morata povrniti tožnika, kot je to določeno s Pogodbo. Že iz navedenega razloga je izpodbijana odločba nična (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), ker z njo ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, saj za opisani primer izdaja upravne odločbe v upravnem postopku ni predpisana z zakonom.
Ker so bila medsebojna razmerja, pravice in obveznosti strank v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v obravnavanem primeru urejene s Pogodbo, v 21. členu pa je celo določeno, da je za morebitne spore po tej pogodbi pristojno sodišče po sedežu investitorja, je obveznost, ki se z izpodbijano odločbo nalaga tožnikoma, po presoji sodišča pogodbena obveznost, ki ni predmet upravnega odločanja. Gre za premoženjski zahtevek, o katerem se v primeru spora odloča v pravdnem postopku. Ker je pravilo, da je mogoče v upravnih postopkih odločati le v upravnih zadevah, kogentnega značaja (2. člen ZUP), se s pogodbo ni mogoče dogovoriti o tem, kaj je upravna zadeva. Organ zato svojega položaja oblastvenega organa v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne more uporabiti za reševanje vprašanj v razmerjih, kjer nastopa kot pogodbena stranka.
ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 146, 146/1, 260, 260/9. ZV-1 člen 138, 199.
koncesija - pogoji za podelitev koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova postopka - stranski udeleženec
Po stališču sodišča bi morala rabo vode izkazati tožeča stranka in ne zadošča izkazana raba vode subjekta, ki je tožeči stranki nepremičnino z vrtino prodala.
Upravni organ, ki odloča v obnovljenem postopku, ni vezan na svojo predhodno dokazno oceno.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
neposredna plačila v kmetijstvu - odprava odločbe, izdelane s pomočjo samodejnega informacijskega sistema - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izvajanje nadzora - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pravnomočno odločbo - pomanjkljiva obrazložitev - prepoved povratne veljave zakona
V obravnavanem primeru iz sporne določbe prvega odstavka 42. člena ZKme-1 ne izhaja, da se v postopku odločanja na podlagi tega pravnega sredstva uporabljajo predpisi, ki niso tisti, na podlagi katerih so bile pravnomočne odločbe izdane. Glede na to v materialno pravnem smislu izredno pravno sredstvo iz prvega odstavka 42. člena ZKme-1 nima prepovedanih povratnih učinkov na tožnikov položaj prejemnika sredstev v smislu zapovedane upoštevnosti kasneje spremenjenih pravil.
Odločbo v materialno pravnem smislu ni mogoče preizkusiti, saj dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah ni opisano: ni namreč podatkov o površini zelenjadnic v prejšnji odločbi, in o podlagi za ugotovitev tega podatka, organ ni pojasnil, zakaj so novi podatki pravilni, kakšen je njihov izvor itd. Tako pomanjkljivo podana obrazložitev pa preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne omogoča.
ZDD-1 člen 6, 6/3, 7, 17. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2.
detektivska dejavnost - disciplinski postopek - ustavitev postopka - zastaranje - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Določitev o ustavitvi disciplinskega postopka pred ČR DeZRS nima značaja upravnega akta. Tudi v primerljivih primerih vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice zaradi izrekanja ukrepov je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v teh primerih ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile organu podeljene z javnim pooblastilom. Enako stališče je v sodni praksi uveljavljeno glede odločitev disciplinske komisije Notarske zbornice.
Upravni odbor zbornice detektivu z upravno odločbo odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, če mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje detektivske dejavnosti.
Četudi torej častno razsodišče po izvedenem postopku ugotovi najhujšo kršitev in izreče disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje dejavnosti, ta disciplinski ukrep (še) ne bi posegal v položaj detektiva, saj do odvzema licence še ne pride. Upravno odločbo, s katero bi na tej podlagi odvzel licenco in s tem posegel v pravico detektiva z licenco, izda šele upravni odbor. Ta odločitev je odločitev, ki bi bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije in odločitev, ki bi jo izdal nosilec javnega pooblastila. In zoper to odločitev bi bil dopusten upravni spor.
ZV-1 člen 11, 14, 37, 37/1, 175, 175/1, 175/1-8, 175/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodotok
Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla dela (nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom, tik ob cesti na parceli položeni robniki, na novo postavljena kovinska mreža), kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 in je pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1.
V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti je odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
davek od dohodka pravnih oseb - simuliran (navidezni) pravni posel - posojilo - davčno priznan odhodek - povezane osebe
Sodišče se strinja z zaključkom davčnega organa, da omenjeno naknadno vplačilo matične družbe v povečanje kapitala omenjenih družb ni v skladu z neodvisnim tržnim načelom, saj ne gre za ekonomski interes. Tudi po presoji sodišča sta se s povečanjem kapitala obeh omenjenih družb in kreditiranjem tožnika preko omenjene družbe tožnik oziroma matična družba skušala izogniti določbi 32. člena ZDDPO-2. Na ta način si je tudi po presoji sodišča tožnik znižal davčno osnovo za DDPO. Tudi po presoji sodišča je pravilen zaključek davčnega organa o navideznosti omenjenega pravnega posla.
Po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok, je tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 (poseben primer odprave odločbe prve stopnje).
ZIN člen 3, 24, 28, 32. ZVOP-1 člen 50. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - sklep o ustavitvi postopka
Če organ ugotovi kršitev predpisa, postopka ne sme ustaviti, ampak mora v izreku ugotoviti kršitev predpisa s strani zavezanca. V konkretnem primeru je inšpektor po izvedenem postopku ugotovil kršitev zakona, vendar te ugotovitve ni vključil v izrek, ampak zgolj v obrazložitev upravnega akta.
Dejstvo, da je kršitev ZVOP-1 že storjena, da gre za enkratno dejanje, ki ga z ukrepom ni mogoče (več) preprečiti, ne pomeni, da lahko organ v izreku akta odloči o ustavitvi postopka, v obrazložitvi pa ugotovi kršitev zakona, ker tega ni mogoče utemeljiti z nobeno zakonito metodo razlage predpisa.
Tožena stranka je kršila določila tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 28. člena ZIN v povezavi s prvim odstavkom 213. člena ZUP, ker ni v izreku pač pa v obrazložitvi upravnega akta odločila o predmetu postopka, in se odločbe zato ne da preizkusiti.
registracija društva - pogoji za registracijo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - določna opredelitev
V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička.
Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - lex specialis
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev), bi morali slednji (že po mnenju ESČP) izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih je vzpostavila Slovenija z ZNISESČP. Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi prekluzivni materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog.
Petindvajset mesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
Izpodbijana odločba ima v tolikšni meri pomanjkljivo obrazložitev, da se je ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka okoliščino, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč pogojeval s predhodnim zaslišanjem obeh izvedencev, kar je ključna okoliščina za odločitev, ali je bil upravni postopek za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč sploh veljavno začet na podlagi vloge stranke, ali ne. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, tako da je ta ključna okoliščina ostala nerazjasnjena.