evidentiranje meje - upravičeni vlagatelj - Republika Slovenija - pravna subjektiviteta - investitor
Direkcija RS za vode v okviru Ministrstva za okolje in prostor med drugim opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju upravljanja voda ter upravne, strokovne, organizacijske in razvojne naloge na področju gradnje vodnih objektov in vodne infrastrukture ter vzdrževanja vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, poleg tega pa tudi izvaja naloge, povezane z investicijami v vodno infrastrukturo (prva do tretja točka drugega odstavka 14. člena Uredbe). Tak opis pristojnosti po presoji sodišča očitno pomeni pooblastilo Direkciji RS za vode, da v naštetih primerih v imenu Republike Slovenije opravlja delo investitorja.
ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 43, 222, 222/4, 246, 246/1, 255, 255/1. ZIN člen 24, 24/1.
inšpekcijski postopek - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsake upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega posamičnega akta, ampak samo tiste, ki za pojem upravnega akta, kot ga definira zakon, izpolnjujejo formalni pogoj (to so akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil1) in materialni pogoj (to je, da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v pravni položaj tožnika ter ki so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.
Z izpodbijanim aktom - obvestilom inšpektorja pa po presoji sodišča v tej inšpekcijski zadevi (še) ni bilo meritorno odločeno. Povedano drugače: izpodbijano obvestilo ne vsebuje vsebinske opredelitve glede podane tožničine zahteve z dne 18. 5. 2017 z dopolnitvami oziroma glede njene prijave stranske udeležbe v tej njeni vlogi z dopolnitvami zahtevanem inšpekcijskem postopku, kot tožnici pravilno pojasnjuje pritožbeni organ v sklepu druge stopnje. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbijani akt ni upravni akt po ZUS-1.
Ker je, prvostopenjski organ o tožničini vlogi za priznanje statusa stranske udeleženke v tem (celotnem) inšpekcijskem postopku 19. 6. 2017 izdal sklep št. 06122-1326/2017-8 (39275), to pomeni, da procesne predpostavke za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje niso bile izpolnjene.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - popravni sklep - zavrženje tožbe
Sklep o popravi pomote je po svoji naravi neločljivo povezan s posamičnim aktom, ki se z njim popravlja. Zato je lahko sodno varstvo zoper sklep o popravi pomote dopustno le takrat, kadar je dopustno tudi zoper posamični akt, ki se popravlja.
ZBPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/1, 140, 140/2, 140/3.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - nepopolna vloga - dokazna ocena
Podatki o zadevi" so obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi" iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora.
ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.
Za izdajo inšpekcijske odločbe po 152. členu ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, ali gre za objekt, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in če da, ali je bilo to dovoljenje pridobljeno. Sodišče ugotavlja, da odgovora na to vprašanje izpodbijana (in enako tudi drugostopenjska) odločba ni pojasnila tako, da bi bilo mogoče odločitev preizkusiti, torej je nepopolna, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj tožnikov objekt šteje kot objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, ki sicer, kot ni sporno, za prizidek ni bilo izdano.
Zbrani dokazi v konkretnem primeru kažejo, da so tajski carinski organi lahko šele po pridobitvi podatkov misije iz leta 2013 ugotovili, da je bilo v letu 2012 na podlagi napačnih podatkov izvoznika za predmetno blago izdano potrdilo o preferencialnem tajskem poreklu, četudi je šlo za blago, ki je bilo dejansko po poreklu iz LR Kitajske. To pa pomeni, da ob izdaji spornega potrdila o poreklu niso vedeli in tudi niso mogli vedeti, da so podatki, ki jim jih je posredoval izvoznik, napačni. V zvezi z dobrovernostjo tožeče stranke pa sodišče pripominja, da se od vseh, ki nastopajo v prometu blaga, tudi od deklaranta, terja, da ravnajo kot dobri gospodarstveniki, torej, da vsaj preverijo okoliščine prevoza, dobijo podatke o poslovanju v tujih državah, ipd. Tega, da bi tožeča stranka ravnala na tak način, niti ne zatrjuje, zato sodišče zaključuje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz določbe točke b) drugega odstavka 220. člena CZS.
devizna vloga - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev vloge - materialni rok - zavrženje vloge
Sodišče ugotavlja, da glede na datum prejetja zahteve na strani toženke (16. 8. 2018) in datum oddaje priporočene pošiljke (7. 8. 2018), kar oboje potrjuje stanje upravnega spisa, tožnikova zahteva ni bila pravočasna in je bila pravilno zavržena.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožeča stranka, poleg pogodbe, s katero si je zagotovila izterjavo in plačilo neporavnanih zapadlih zavarovalnin z upravniki večstanovanjskih stavb, sklenila pogodbena razmerja, s katerimi naj bi upravniki večstanovanjskih stavb zanjo opravljali tudi dejavnost zavarovalnega posredovanja v smislu 548. člena ZZavar-1 in v posledici kršila 560. člena ZZavar-1.
ZUP člen 2, 2/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 226, 227.
javni razpis - ocena vloge - število točk - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi. To ne pomeni zgolj pojasnila o minimalnem številu točki, ki ga je treba doseči za uspeh na razpisu, ter navedbe doseženega števila točk, temveč tudi razloge za doseženo število točk. Le če so v odločitvi navedeni ti razlogi, je prijavitelju lahko znano, zakaj ni uspel, in mu je hkrati omogočeno, da te razloge v pravnih sredstvih obrazloženo izpodbija, sodišču pa, da izpodbijano odločitev v obsegu tožbenih navedb preizkusi. Ravno to je bilo po presoji sodišča tožniku z izpodbijanim sklepom, ki v bistvu ne vsebuje drugih razlogov kot potrebno in doseženo število točk, onemogočeno.
Na drugačno presojo neobrazloženosti izpodbijanega sklepa ne vpliva izpodbijanemu sklepu priloženi dokument. Tožnica namreč utemeljeno uveljavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno, kaj naj bi bil ta dokument. Sam sklep se namreč na to prilogo ne sklicuje niti na formalni ravni (saj je sploh ne omenja), še manj pa jo pojasnjuje, npr. kot dopolnitev obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na naravo priloženega dokumenta je, kot pravilno opozarja tožnica, tudi težko sklepati na podlagi njegove vsebine, saj iz njega ni mogoče povsem jasno razbrati, ali je ocenjevalni list ali povzetek ocenjevalnih listov, kar pa glede na pojasnjeno zahtevo po obrazloženosti odločitve za presojo, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niti ni pomembno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste namreč tako pomanjkljive obrazložitve ne more nadomestiti.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - načelo zaslišanja
Utemeljeno tožnica uveljavlja, da je bila njena pravica do izjave kršena, ker se je upravni organ pri ugotavljanju pravno odločilnega dejanskega stanja oprl tudi na zbrane dokaze v upravni zadevi št. 351-1580/2009, ne da bi jo pred izdajo odločbe seznanil s tem, da bo izvedel tudi ta dokaz, in tožnici omogočil, da se o tem izjavi.
Za presojo, ali gre za situacijo v smislu zadnje povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je bistveno, ali se zahteva opira na isto dejansko, torej trditveno, ne pa tudi dokazno podlago.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prekluzivni rok
Sodna praksa, ki se je razvila po uveljavitvi novele ZDen-B, 60 dnevni rok iz določbe 26. člena tega zakona enotno šteje za materialni prekluzivni rok; to pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni mogoče več uveljavljati.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 21/2, 21/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - rok za sprejem ponudbe - obrazložitev odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Prvi tožnik in druga tožnica sta že tekom prvostopenjskega upravnega postopka zatrjevala, da sta svojo izjavo o sprejemu ponudbe poslala priporočeno s pošiljko, ki sta jo oddala na bencinskem servisu 23. 11. 2016, v zvezi s čimer sta predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega izhaja žig z dnem 23. 11. 2016, česar pa organ v postopku ni razčistil in v izpodbijani odločbi tudi ni navedel razlogov za svoj zaključek, da je bila priporočena pošiljka prvega tožnika in druge tožnice poslana 24. 11. 2016. To pomeni, da izpodbijana odločba glede bistvene okoliščine ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj sodišče odločbe ne more preizkusiti.
Organ je z izpodbijano odločbo odločil (le) o zahtevku prvega tožnika in druge tožnice, kar pomeni, da se končna odločitev upravnega organa (izpodbijana odločba) na pravico ali pravno korist tretje tožnice sploh ne nanaša. Dejstvo, da tretja tožnica v tem postopku nastopa kot prodajalka oziroma ponudnica predmetnih kmetijskih zemljišč, pa za odločitev glede na prej navedeno ni pravno pomembno. Izpodbijana odločba namreč v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj v postopku prodaje teh kmetijskih zemljišč, zato za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa.
ZDen priznava denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v 3. členu. V okviru in na način iz 4. in 5. člena ZDen pa je določbe mogoče razlagati le tako, da denacionalizacijo priznava le za premoženje, kot ga opredeljuje v svojem 8. členu, kar pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh premoženjskih pravic, ampak glede na opredelitev predmeta denacionalizacije v prvem odstavku 8. člena le denacionalizacijo lastninske pravice na (v tem členu) navedenih stvari. Zato se po ZDen ne more zahtevati denacionalizacija gotovine in zlata, saj se le-ta ne uvrščata med premične stvari v smislu 8. člena ZDen, kajti že po naravi stvari gotovina in zlato ne ustrezata značilnostim premičnih stvari kot izhaja iz 17. člena ZDen, ki ureja njihovo vračanje.
Iz dopisa tožene stranke z dne 11. 9. 2019 je razvidno, da je tožnik dne 7. 9. 2019 samovoljno zapustil Dijaški dom v Postojni in se vanj ni vrnil, zaradi česar je bil izbrisan iz evidence. Glede na to je sodišče ocenilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZZDej člen 62, 62/1. Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (2016) člen 5.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - ustrezna strokovna izobrazba
ZZDej govori o ustrezni strokovni izobrazbi, pri čemer je za opravljanje poklica zdravstvenega tehnika lahko ustrezna strokovna izobrazba tista, ki nudi izobraževanje na področju zdravstvene nege, iz dopisa ravnatelja ... z dne 20. 6. 2017 pa izrecno izhaja, da programa srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege na C. šoli niso izvajali in da tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na njihovi šoli. Ustrezna izobrazba ne more biti taka izobrazba, kjer ni praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege, v kolikor želi nekdo opravljati poklic tehnika zdravstvene nege.
začasno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - ustavitev postopka - upravni spor - pravni interes
Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem ne bo poseženo v njegov pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - solastnina - razpolaganje s premoženjem - delitev solastnine
Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da v obravnavanem primeru dejstvo, da gre za premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere tega premoženja ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženja za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine namreč sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZS člen 1, 3, 78, 79. ZSS člen 2, 2a, 31. URS člen 125. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 32.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodnik - osebni podatki - neodvisnost sodnikov - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve pravil postopka
Tako iz 78. člena ZS, kot tudi iz 31. člena ZSS izhaja, da ima pravico do dostopa do podatkov iz centralne kadrovske evidence o sodnikih (78. člen ZS) oziroma pravico do osebnega spisa, v katerem se nahajajo sodniške ocene (31. člen ZSS), le omejen (določen) krog upravičencev. Navedena zakona tako ne omogočata prostega dostopa do podatkov o sodnikih v zvezi s sodniško oceno (vsakemu) prosilcu. Z restriktivno določenim krogom upravičencev do podatkov o sodnikih v zvezi z oceno je namreč zakonodajalec zaščitil uresničevanje načela neodvisnosti sodnikov kot nosilcev sodne veje oblasti.
Sodišče se strinja s tožnikom, da ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in položaja sodnikov. Položaj sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, je že v izhodišču drugačen od položaja javnih uslužbencev, zato njihov položaj tudi glede na potrebe po zaupnosti njihovih podatkov ni primerljiv. ZS izrecno ločuje med podatki za sodnike in javne uslužbence, ko v šestem odstavku 78. člena jasno navede, da so podatki za sodnike tajni, medtem ko za javne uslužbence zakon takšne določbe ne vsebuje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS
Zaslišani priči B.B. in C.C. tožnikovih poskusov vračanja nista potrdili, temveč sta zatrjevali samo, da si tožnik želi živeti v Republiki Sloveniji. Priča A.A. je sicer potrdila, da sta skupaj s tožnikom leta 1998 odšla na „Mačkovo“ zaradi poizvedb o možnosti tožnika za ureditev njegovega statusa, vendar pa je to, brez navedbe in izkazov še nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je tožnik poskušal vrniti, tudi po mnenju sodišča premalo, da bi tožnik s tem (torej z enkratnim dejanjem) izkazal razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1. č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in da zato tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
evidentiranje meje - postopek evidentiranja meje - stranka postopka
Prvostopenjska odločba posega v pravice tožeče stranke oziroma v njeno pravno varovano korist. Zato tožena stranka v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno zatrjuje, da tožeča stranka ni stranka v postopku zato, ker se meja med njeno nepremičnino in sosednjo nepremičnino, ni urejala.