trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo - delovni stroj - dejansko opravljanje dejavnosti - upravičenec do vračila trošarine
Omejitev gradbenih strojev na tiste, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje „gradbeništvo“ v skladu s SKD, po presoji sodišča ni neustrezna. Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost proizvodnje cementa, ki je celo namenjen gradbeništvu, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje, temveč trdi, da ni razlogov za različno obdavčitev strojev, ki delo opravljajo na gradbišču, v primerjavi s tistimi, ki delo opravljajo pri proizvodnji cementa. Vračilo trošarine po 93. členu ZTro‑1 predstavlja davčno ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.
Ker je tožena stranka (glede na podatke izpodbijane odločbe) odločala v ponovljenem postopku o dodelitvi nujne BPP, je po presoji sodišča prošnjo za dodelitev nujne BPP presojala vsebinsko, izven okvira v tem postopku pridobljenih podatkov s stani tožnika in brez sodelovanja tožnika (v smislu dopolnitve navedb v prošnji za dodelitev nujne BPP), zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti s stališča izpolnjenosti materialnopravnih pogojev za njeno izdajo, kar se šteje za bistveno kršitev pravil postopka.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - sprememba nosilca - prenos pravic in obveznosti
Ob spremembi nosilca kmetije vse pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijske politike po ZKme-1, preidejo na novega nosilca. Čim je tako, pa ni videti razloga, da navedena določba ne bi veljala tudi za prehod obveznosti poročanja, kar nadalje pomeni, da bi bilo treba, v kolikor je do spremembe nosilca kmetije v RKG prišlo, k oddaji poročila pozvati (tudi) novega nosilca kmetije, saj se sicer toženka ne more sklicevati, da tudi ta ni oddal poročila za leto 2015.
ZUP člen 62, 62/2, 237, 237/2, 237/2-5. ZKZ člen 107.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - jezik v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Tožnika nista imela možnosti, da bi se pred izdajo izpodbijane odločbe v italijanskem jeziku seznanila z vsem gradivom v spisu, ki ga ni mogoče opredeliti kot povsem nerelevantnega za zadevo, zato so bile kršene določbe (drugega odstavka 62. člena) ZUP o uporabi (italijanskega) jezika v postopku, kar se po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Iz podatkov, s katerimi je razpolagala tožena stranka ob izdaji izpodbijanega sklepa, je tožena stranka po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da tožeča stranka nima poravnanih obveznosti do države in ne izpolnjuje razpisnega pogoja.
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, ker se dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - sodno varstvo
Brezplačna pravna pomoč se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi. V primeru prošnje za „ureditev postopkov za vpis poklica v nomenklaturo in šifrant poklicev ter drugo potrebno za uveljavitev diplome oziroma poklica oziroma izobrazbe na trgu dela“, ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - premoženjski pogoj
Tožnica v tožbi ne zatrjuje, da njen partner od zemljišč, katerih lastnik je v celoti, pridobiva (obdavčljivi) katastrski dohodek, niti v kakšni višini, niti da (sploh) gre za obdavčljiv dohodek iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitve o neprerekanem lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot premoženju družine.
Ker na ugotavljanje premoženja prosilca in njegove družine ne vpliva podatek o številu družinskih članov, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi tožena stranka pri ugotavljanju navedenega premoženja morala upoštevati vse družinske člane.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev vloge - pravne posledice nedopolnitve
Prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za BPP postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP.
Ker tožnica po pozivu za dopolnitev njene prošnje za dodelitev BPP svoje prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki, je ta ostala nepopolna, zato je ni bilo mogoče obravnavati in jo je organ za BPP pravilno zavrgel.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 2.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard
Toženka ni napolnila pravnega standarda z vseh vidikov tožnikovega položaja sodnega izvedenca, saj tožnikovih ravnanj, ki sicer kažejo, da v konkretnem primeru njegovo delo ni bilo skladno z dolžno skrbnostjo, ki jo mora pokazati pri svojem delu izvedenca, ni postavila v kontekst tožnikovega siceršnjega opravljanja dela izvedenca. Da je treba za zapolnitev pravnega standarda konkreten primer ovrednotiti tudi z vidika tožnikovega siceršnjega dela, pa kaže tudi sedanja ureditev področja dela sodnih izvedencev, ki to vprašanje ureja bistveno mileje.
Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Obrazložitev namreč ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih je tožeča stranka sprejela odločitev za obnovo gozda na površini 0,72 ha. To, da je tožeča stranka zaprosila za krčitev 0,72 ha gozda, še ne pomeni, da je bila krčitev v tem obsegu tudi izvedena.
registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - kršitev načela zaslišanja stranke - podobnost med znakoma - pravica do izjave - primerjava blaga - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Ker je toženka svojo odločitev oprla na dejstva (ki jih je sama naknadno ugotavljala), glede katerih tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti izjave, je bistveno kršila pravila postopka,
Primerjavo blaga oziroma proizvodov je treba opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj.
ZPNačrt člen 46, 47, 47/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča - opredelitev občine do pobude - zavrženje tožbe
Pisna opredelitev občine do pobude predlagatelja po spremembi namenske rabe zemljišča ni upravni akt v smislu določb ZUS-1, četudi je prvostopenjski organ svojo opredelitev sprejel v obliki sklepa. Določitev namembnosti zemljišča namreč ni pravica lastnika zemljišča, temveč je to odločitev države oziroma občine, ki mora pri planiranju prostorskega razvoja v čim večji meri zavarovati javni interes, to je rabo zemljišč v skadu z njihovimi naravnimi danostmi ter v skladu z drugimi predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostaven objekt - odmik od parcelne meje - soglasje - odstranitev objekta - ustavitev gradnje
Kakršno koli ograjo tik ob javni površini oziroma v odmiku, manjšem od 1,5 m, je mogoče bilo legalno postaviti le na podlagi gradbenega dovoljenja, brez gradbenega dovoljenja pa, če je izpolnjevala pogoje za enostaven objekt in s soglasjem organa Mestne uprave, pristojnega za promet.
ZOFVI člen 95, 95/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 28.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v naziv - zmotna uporaba materialnega prava - izobrazba
Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.
ZDIJZ člen 1a, 4a, 4a/1, 4a/1-2, 4a/2, 6a. ZJF člen 67, 67/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - pravni posel - stvarno premoženje države - poslovna skrivnost - test javnega interesa - banka
Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci.
V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skrivnosti ne pride v poštev za presojo poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja.
Tožnice zahtevajo informacije o nadaljni prodaji terjatev, deležev ali delnic DUTB kupcem, ki ne predstavlja informacije javnega značaja. Ne gre za pogodbe v zvezi s "finančnim premoženjem" DUTB, ki bi bila po petem odstavku 6a. člena informacija javnega značaja.
taksa - občinska taksa - javna površina - financiranje občin
ZFO-1 obveznost plačila takse omejuje na taksativno naštete primere iz prvega odstavka 9. člena ZFO-1. Po presoji sodišča Odlok o občinskih taksah v Občini Hoče-Slivnica tožene stranke ustrezno upošteva z zakonom določen okvir, ki omogoča občini, da predpiše občinsko takso. Niti v zakonu niti v Odloku pa ni navedenih okoliščin, na podlagi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo takse.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - verjetni zgled za uspeh
Odrekanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo z obrazložitvijo, da je zagrožena globa v sorazmerno nizkem znesku (kar je relativno in odvisno od siceršnjega socialno-ekonomskega položaja prosilca), bi postavilo prosilce v neenakopraven položaj glede na tiste osebe, ki si lahko pravno svetovanje in zastopanje omogočijo z lastnimi sredstvi. To pa bi bilo v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je prav v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar pomeni, da mora biti ta pravica zagotovljena tudi osebam, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogle uresničevati.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - pomemben del dohodka - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba, ter na podlagi predloženih dokazil.
davčna izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv.