brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Tretji odstavek 14. člena ZBPP govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, dejansko pa je treba po presoji sodišča razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno. Tožnica glede tega navaja, da s predmetnim premoženjem dejansko razpolaga druga dedinja, kar je razvidno iz pravdnih postopkov, ki tečejo pred sodiščem. Ker se organ za brezplačno pravno pomoč s tem ni ukvarjal, je v tem delu ostalo dejansko stanje neugotovljeno, zaradi tega pa utegne biti tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je prvostopenjski upravni organ, ob upoštevanju v upravnem postopku ugotovljenih dejstev, po presoji sodišča pravilno ugotovil, da navedeni zemljišči nista primerni za kmetijsko pridelavo, za kar je podal ustrezno obrazložitev (posebne lastnosti teh zemljišč, ki so v ekstremnem naklonu, majhni površini, minimalni širini, delni pozidanosti, obstoju varovalnih pasov vodovoda, komunikacij in prometne infrastrukture). Prav tako je upravni organ pravilno ugotovil, da je predkupna pravica namenjena usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji in da upoštevajoč navedene okoliščine tožnik na teh zemljiščih ne bi mogel uresničevati javnega interesa, ki je v pridobivanju kmetijskih pridelkov, pri čemer je pravilno upošteval tudi dejstvo oddaljenosti teh zemljišč od stalnega prebivališča tožnika in okoliščino, da ti zemljišči ne predstavljata zaokrožitve kmetijskega gospodarstva tožnika za zagotavljanje lažje in bolj ekonomične obdelave.
Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (2012) člen 5, 7. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4. ZMZ-1 člen 11.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - odmera stroškov zastopanja - svetovalec za begunce - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Glede na določbo drugega odstavka 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce je kriterij, na podlagi katerega je svetovalec upravičen do zvišanja vrednosti storitve ta, da je storitev opravljena na zahtevo ministrstva.
Je pa tožena stranka nepravilno postopala, ko tožnici stroškov za poziv na odpravo ukrepa omejitve gibanja po uradni dolžnosti ni priznala. Postopek neposrednega nadzora na podlagi četrega odstavka 84. člena ZMZ-1 je bil pričet na pobudo tožnice. Ker tožena stranka tožnici ni priznala stroškov za poziv k odpravi ukrepa omejitve gibanja po uradni dolžnosti, ki ga je tožnica izkazala kot potrebnega, je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, ob izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi še ni bil pravnomočen. Odločba, izdana v postopku o prekršku (torej tudi plačilni nalog), pa se izvrši, ko ta postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ZP-1 ne določa drugače.
vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tujcu, ki je zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanje v RS, je lahko začasno (zakonito) prebival v RS do dokončne odločitve o prošnji, za kar mu je upravna enota izdala potrdilo. Ne more pa tujec na podlagi te prošnje v RS opravljati dela ali se zaposliti.
turizem - obrazložitev odločbe - status društva, ki deluje v javnem interesu
Izvajanje dejavnosti spodbujanja turizma v javnem interesu lahko poteka znotraj turističnega območja, torej tudi na lokalni ravni. Pri odločanju o podelitvi statusa pravne osebe, ki deluje na področju vzpodbujanja turizma v javnem interesu, gre za zahtevno strokovno opravilo. Čeprav relevantni kazalci za odločitev niso vnaprej določeni z numerično opredeljenimi kazalniki za vso Slovenijo, to organa ne odvezuje dolžnosti obrazložiti svojo odločitev na tak način, da jo je mogoče preizkusiti.
ZIN člen 37. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-25, 2/1-75, 2/1-76, 97, 97/2, 97/4.
inšpekcijski ukrep - varovalni pas javne ceste - železniško območje - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - javna pot
Med strankama ni sporno, da se je v konkretnem primeru izgradnja digitalnega radijskega sistema na železniškem omrežju izvajala v varovalnem pasu, ki je hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste. Sporno pa je, ali je za izvajanje nadzora nad posegom v tem pasu (ki je torej hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste) pristojen inšpektor za železniški ali cestni promet, kot tudi, ali je za izvajanje predmetnega posega treba imeti soglasje Občine Žirovnica, sedaj tožene stranke.
Ker je za poseg v varovalni pas občinske ceste potrebno soglasje upravljavca občinske ceste, ki ga tožnika nimata, je pravilen zaključek organa, da si morata tožnika za predmetni poseg v varovalnem pasu občinske ceste pridobiti soglasje občine in urediti poseg v skladu s tem soglasjem.
sklep o dovolitvi izvršbe - izvršljivost odločbe - neizpolnitev obveznosti
Organ je pravilno izdal sklep o dovolitvi izvršbe, potem ko je ugotovil, da je bil izvršilni naslov vročen tožeči stranki, in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. S tem je namreč odločba postala izvršljiva in so izpolnjeni pogoji za začetek izvršbe.
davčna izvršba - odmerna odločba - izvršljivost izvršilnega naslova
Pri postopkih davčne izvršbe je bistveno, da je izvršilni naslov izvršljiv, kar je v obravnavani zadevi izkazano, ne glede na tožbene navedbe, da je tožnik zoper odmerno odločbo vložil pritožbo, o kateri (v času vložitve predmetne tožbe) še ni bilo odločeno. Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZDavP-2 namreč pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1. ZUP člen 8, 67, 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva ali novi dokazi - odprava pomanjkljivosti - zavrženje ponovne prošnje - načelo iskanja materialne resnice
Skladno s 67. členom ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva (enako pa velja tudi za listinsko dokumentacijo), je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči (oziroma dokazov ne upoštevati). Organ mora v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če tega vložnik v danem roku ne bi storil, bi šele organ lahko vlogo zavrgel (oziroma listinske dokumentacije ne upošteval). Navedeno je skladno z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/3, 6/3-1.
Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - javna služba
Zahtevana dokumentacija, ki izvira iz tožničinega delovnega področja (in posledično predstavlja informacije javnega značaja) ima finančne posledice tudi na področju njenega izvajanja javnih služb in zato gre za podatke o porabi javnih sredstev, do katerih je treba dostop dovoliti že na podlagi zakona.
Odlok o NUSZ je splošni akt v pristojnosti občine, s katerim se v skladu z zakonom predpisuje javne dajatve in zato o njegovi vsebini ni mogoče odločati na referendumu.
ZSICT člen 44. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 145, 145/1, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-7.
prepoved opravljanja dela - sodni izvedenec - obrazloženost - kršitev pravice do izjave - poseben ugotovitveni postopek - preizkus odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Določila 44. člena ZSICT sama po sebi še ne dajejo opore za zaključek, ki ga je v izpodbijani odločbi napravila tožena stranka, da na tej podlagi tožniku izrečena začasna prepoved prične veljati nemudoma z njeno vročitvijo, brez da bi tak zaključek kakorkoli dodatno pojasnila in obrazložila, kar v tožbi torej utemeljeno graja tožnik. Prav zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika prav tako ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela izpodbijano odločitev zgolj na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 4. 2019, da je postala pravnomočna obtožnica zoper tožnika v kazenski zadevi opr. št. X Kpr 11063/2016 s priloženo zgolj delno kopijo obtožnice, v delu, ki zadeva tožnika. Glede na povedano je tožnik tako šele v upravnem sporu prvič imel v postopku sploh možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v svoj prid.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ....com, na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ....com v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www....si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v spredaj citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
sofinanciranje iz javnih sredstev - obseg sodne presoje - obrazložitev odločbe - sodni preizkus - strokovna komisija
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je tako v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ustreznega področja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila o premoženjskem stanju
Po mnenju sodišča je organ na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPPP, v zvezi s prvim odstavkom 33. člena ZBPP, zaradi preveritve podatkov v prošnji, mogel od tožnika zahtevati pojasnila glede premoženja v BIH ter ustrezna dokazila o tem, saj pri tem ne gre za podatke, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih vodijo organi Republike Slovenije na podlagi nacionalne ureditve glede premoženja v Republiki Sloveniji.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčno priznan odhodek - povezane osebe - simuliran (navidezni) pravni posel
Ni bistveno ali so pravni posli, na katerih temeljijo odhodki, bili izvršeni, saj mora biti ugotovljeno tudi, da je navedene storitve dejansko opravil prejemnik odhodka, kar izkazuje, da je imel navedeni odhodek neposredni poslovni namen (kavzo). Slednje pa dokazuje, da je bil ta potreben za pridobivanje prihodkov. Ob zaključku, da zaračunane storitve ni opravila družba, ki je računa izdala, po presoji sodišča niso bistvene navedbe davčnega organa tako glede same vsebine storitev (zaračunanih študij) kot njihove potrebnosti oz. možnosti, da bi za zaračunan znesek omenjenih storitev tožnik zaposlil ekipo strokovnjakov. Zato sodišče tožnikove ugovore, ki se nanašajo na omenjene navedbe zavrača kot nerelevantne.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo - delovni stroj - dejansko opravljanje dejavnosti - upravičenec do vračila trošarine
Omejitev gradbenih strojev na tiste, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje „gradbeništvo“ v skladu s SKD, po presoji sodišča ni neustrezna. Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost proizvodnje cementa, ki je celo namenjen gradbeništvu, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje, temveč trdi, da ni razlogov za različno obdavčitev strojev, ki delo opravljajo na gradbišču, v primerjavi s tistimi, ki delo opravljajo pri proizvodnji cementa. Vračilo trošarine po 93. členu ZTro‑1 predstavlja davčno ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - osebni stečaj - odpust obveznosti - učinek sklepa
Obravnavane obveznosti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih nezavarovanih terjatev skladno z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki po noveli ZFPPIPP-G, ki velja od 26. 4. 2016 in je merodajen tudi v obravnavani zadevi, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje med drugim tudi za prednostne terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.