ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUP člen 144, 144/1, 144/1/1.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/1, 64, 64/1, 64/1/3.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravica do izjave
Sodišče sodi, da z ravnanjem tožene stranke, ki v Pozivu ni navedla in ni predložila potrdila Zavoda za plačilni promet št. 2004943131557 z dne 4. 12. 2019, tožeči stranki ni bila dana možnost, da se s relevantnimi ugotovitvami tožene stranke sploh seznani ter zavaruje in uveljavlja svoje pravice in pravne koristi v postopku verifikacije njenih starih deviznih vlog. Načelo zaslišanja stranke namreč organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni zadevi da stranki oziroma strankam možnost, da se izrečejo o dejstvih oziroma o okoliščinah, pomembnih za odločbo, tega pa toženka v konkretnem primeru ni storila, to pa po mnenju sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je zato treba že iz tega razloga odločbo odpraviti.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.. ZUP člen 146, 146/4.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. OZ člen 395.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - pristop k dolgu
V obravnavanem primeru in v primerih, v katerih so dejanske okoliščine enake, Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke (zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH).
ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/7, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen 23, 31.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - pravna podlaga za odmero
Ne-objava programa opremljanja v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve postopka sprejemanja in posledično veljave Odloka 2007, saj je program opremljanja sestavni del prilog k odloku, za katere mora biti razvidno, kje so na voljo za vpogled. Tej zahtevi pa je Odlok zadostil, saj iz njega izhaja, da je na vpogled na Občini Škofja Loka (31. člen).
ZUreP-1 ne terja, da bi občinski lokacijski načrt vseboval podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka po posamezni komunalni opremi, zato 23. člen Odloka 2007 zadosti zakonskim pogojem po ustrezni vsebini opredelitve podlag za odmero komunalnega prispevka.
Ne v ZUreP-1 (oziroma 10. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišča za gradnjo), na podlagi katerega je bil Odlok 2007 sprejet, ne v ZPNačrt (oziroma 12. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč) ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 18.
pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - statična stabilnost objekta
Glede na spisno dokumentacijo je ugovor ogrožene statične stabilnosti stanovanjske hiše tožnica uveljavljala v teku celotnega postopka, in ga opirala na predložena mnenja strokovnjakov gradbene stroke. Obravnava navedenega ugovora sodi v okvir preizkusa, ki ga pristojni organ mora opraviti v okviru preveritve izpolnjenosti pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer pogoja skladnosti projekta s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), konkretno s šesto alinejo sedmega odstavka, točka a) 13. člena OPN MOL ID, po kateri se obstoječi objekt lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih objektov.
razrešitev direktorja - predčasna razrešitev direktorja - pogoji za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Sodišče ugotavlja, da je tožnik deloval v nasprotju z zakonskimi predpisi in ustanovnim aktom A.. Zato je bila toženka, ob upoštevanju navedenih, v postopku pred toženko ugotovljenih dejstev, dolžna tožnika razrešiti skladno z določbo tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ.
Pri tem tožnik svojega ravnanja ne more opravičiti z naknadnimi uskladitvami z zakonom niti se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov in na to, da s strani toženke ni bil opozorjen na pravilno ravnanje, prav tako tudi ne na "ustaljeno prakso delovanja" ter na morebitne kršitve predpisov s strani drugih direktorjev javnih zavodov. Na enakost v nepravu se namreč ni mogoče uspešno sklicevati. Ob tem sodišče dodaja, da je na področju poslovodenja javnih zavodov treba zasledovati ničelno stopnjo tolerance do kršitve predpisov.
ZVO-1 člen 20, 20/7. ZIURKOE člen 15, 16. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 27, 36, 36/1.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - delež prevzemanja odpadne embalaže
Določbe 20. člena ZVO-1 (kot so spremenjene s 15. členom ZIURKOE) urejajo obveznosti proizvajalcev izdelkov v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki v primeru skupnega izpolnjevanja obveznosti glede ravnanja z odpadki, te svoje obveznosti prenesejo na družbo za ravnanje z odpadno embalažo. To pomeni, da na podlagi teh določb tožnica, kot družba za ravnanje z odpadno embalažo, obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca izdelkov izvaja v imenu (torej namesto) proizvajalca izdelkov, ne pa v svojem imenu.
ZIURKOE člen 15, 16. ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/7, 20/10. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži člen 7. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 27, 27/1.
odpadki - ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - delež prevzemanja odpadne embalaže - pogodbena obveznost
Določbe 20. člena ZVO-1 (kot so spremenjene s 15. členom ZIURKOE) urejajo obveznosti proizvajalcev izdelkov v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki v primeru skupnega izpolnjevanja obveznosti glede ravnanja z odpadki, te svoje obveznosti prenesejo na družbo za ravnanje z odpadno embalažo. To pomeni, da na podlagi teh določb tožnica kot družba za ravnanje z odpadno embalažo obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca izdelkov izvaja v imenu (torej namesto) proizvajalec izdelkov, ne pa v svojem imenu.
ZIURKOE člen 15, 16. ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/7, 20/10. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži člen 7. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 27, 36, 36/1.
V ZVO-1 ni pravne podlage za nalaganje obveznosti družbam za ravnanje z odpadno embalažo izven tistih, ki jih izvajajo v imenu proizvajalca izdelkov v okviru skupnega sistema ravnanja z odpadno embalažo in s katerimi ima tožnica sklenjene pogodbe.
V obravnavani zadevi je gradbeni inšpektor dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in pridobitvijo podatkov o spornih gradnjah, to pa pomeni, da ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pač pa v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker ji ta možnost ni bila dana, sodišče zaključuje, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka.
ZOZKD člen 29, 29/1, 29/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za vložitev zahteve - zavrženje - sklep se ne da preizkusiti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je glede na pravno podlago za odločanje (29. člen ZOZKD) bistvena za odločitev. Taka kršitev pravil postopka se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno.
ZFPPIPP člen 229, 229/2, 229/2-2, 229/2-2-3, 251. ZUP člen 98.
zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje preko stečajnega upravitelja - naslov stečajnega upravitelja, določen v registru
Tožeča stranka ima sicer prav, da bi morala tožena stranka po uvedbi stečajnega postopka pisanja v upravnem postopku stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti po upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisanem v register. V konkretnem primeru je torej z vročitvijo na osebnem naslovu stečajnega upravitelja prišlo do kršitev procesnih pravil glede vročanja, vendar po mnenju sodišča kršitev pravil v konkretnem primeru ni bistvena, saj je stečajni upravitelj odločbe dejansko prejel. Ob poskusu vročitve na nepravem naslovu stečajni upravitelj vročitve ni zavrnil, saj je s podpisom vročilnice o osebni vročitvi potrdil prejem spornih odločb o vrnitvi sredstev.
ZTuj-2 člen 47, 55, 55/1, 55/1-5. KZ-1 člen 57, 57/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - pogojna obsodba
Za obstoj suma po 5. alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 je dovolj že pravnomočna obsodba v RS, pri čemer ni pomembno, ali je bila to pogojna obsodba.
ZPNačrt člen 79, 79/7, 80. ZUreP-1 člen 23. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen 23.
Pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja. Ne v ZUreP-1, na podlagi katerega je bil Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje sprejet, ne v ZPNačrt pa ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programom občinskega proračuna.
Besedilo ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Pojasnilo je še, da je upravnosodna praksa enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, saj rekonstrukcija objekta, ki ga ni več, ni mogoča, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
ZJU člen 76, 76/1, 147. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 55, 55/8.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je bil z odločitvijo delodajalca premeščen na delovno mesto pravosodni svetnik, ki se v skladu s 14. členom Kolektivne pogodbe opravlja v dveh nazivih, in sicer nižjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) II in v višjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) I. Ker doslej še ni bil imenovan v naziv Pravosodni svetnik, pomeni,da je bila odločitev delodajalca, da ga imenuje v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I, torej v višji naziv, v neskladju z določbo osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, saj bi bilo dopustno tožnika imenovati le v nižji naziv, torej naziv Pravosodni svetnik (PDI) II.
Imenovanje v naziv temelji na določbah ZJU in Uredbe o notranji organizaciji in ne na določbah ZSPJS, saj je določitev plače posledica predhodnega imenovanja v naziv in ne obratno. Iz tega razloga ureditev sistema plač v ZSPJS ni relevanten predpis za imenovanje uradnika v naziv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč se po določilih ZBPP lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka. Tožnik pa želi brezplačno pravno pomoč za vložitev izvensodnega zahtevka oziroma predpravdnega zahtevka zoper zavarovalnico, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek. Zato mu brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (2001) člen 12, 12/1, 12/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/4, 64/5.
vezanost upravnega organa na stališče sodišča - upravni postopek - subvencioniranje bivanja študentov - izredni študij
V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali je v primeru, ko izredni študij ni organiziran po programu, kjer bi morali izredni študenti imeti v enem tednu tri dni študijskih obveznosti, pač pa imajo možnost obiskovati vse študijske obveznosti skupaj z rednimi študenti, izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Ker v navedenem določilu 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika ne piše, da je ta pogoj izpolnjen le, če se izredni študij izvaja za izredne študente posebej, ločeno od rednih študentov, po mnenju sodišča zadostuje tudi, če lahko izredni študenti obiskujejo predavanja skupaj z rednimi študenti.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10, 10/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje - naziv svetovalec - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dodatno strokovno delo povezano s poklicem - zmotna uporaba materialnega prava
Mentorstvo športni ekipi na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi s tožničinim poklicem, ki ga opravlja v Osnovni šoli A., to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so njena dodatna strokovna dela brez dvoma povezana s tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu oziroma delodajalcu. Pogoj povezanosti strokovnih del z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu je potrebno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika, v skladu s katerim se vrednoti in točkuje tisto dodatno strokovno delo, ki je opravljeno na področju, na katerem je bil strokovni delavec zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil. Iz slednje določbe je razvidno, da je vrednotenje in točkovanje strokovnega dela vezano na področje dela, ki ga strokovni delavec opravlja pri delodajalcu, in ne na zavod, v katerem je strokovni delavec zaposlen.