uporabno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - odločitev procesne narave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijana odločba, ki odpravlja sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center, in priznava zgoraj naštetim osebam lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, odločitev procesne narave. S to odločbo ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato ta odločba ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Z izpodbijano odločbo postopek odločanja pred pristojnim organom (na podlagi tožničine vloge) v času njene izdaje tudi (še) ni bil končan, zato ta tudi nima samostojnega varstva v upravnem sporu, kot izhaja iz zgoraj citiranega prvega odstavka 5. člena ZUS-1. Tožnica bi lahko v skladu z ZUS-1 ugovarjala priznani pravici stranskega udeleženca v pravnem sredstvu zoper končno odločitev organa, s katero je bil upravni postopek zanjo končan, to pa je bilo - kot izhaja iz tožbenih navedb - z izdajo uporabnega dovoljenja, zoper katerega pa (očitno) ni vložila tožbe.
industrijska lastnina - evropski patent - vpis evropskega patenta v register patentov - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo - zastopanje
S pozivom z dne 21. 6. 2017, ki ga je toženka oprla na peti odstavek 129. člena ZIL-1, ni pozvala tožnice, da imenuje zastopnika, temveč je pozvala zastopnika, ki je zahtevo vložil, in ga opozorila na posledico (zavrženje zahteve) na podlagi petega odstavka 129. člena ZIL-1. Ker torej toženka ni ravnala, kot ji predpisuje peti odstavek 129. člena ZIL-1, zavrženja kot posledico nesodelovalne dolžnosti tožnice na navedeno pravno podlago ni mogla opreti.
ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4. ZUP člen 133, 133/1, 260, 260/1, 260/1-9, 270, 270/1, 270/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - stanje v času odločanja upravnega organa - učinek razveljavitve - pravica graditi
Vrhovno sodišče opozarja, da mora organ ob razveljavitvi gradbenega dovoljenja o zahtevi (ponovno) odločiti. Izrecna zahteva po odločanju na dan izdaje prvotne odločbe pa je določena le v primeru obnove po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Nadalje tudi iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko pristojni organ v obnovljenem postopku zbere (tudi) " nove podatke". Če bi toženka dopolnilno gradbeno dovoljenje odpravila, bi ga lahko nadomestila le z odločitvijo, ki bi upoštevala stanje na dan izdaje prvotne odločbe, ker bi nova odločitev nadomeščala odpravljeno odločbo. Ker razveljavitev učinkuje ex nunc, pa je po presoji sodišča potrebno upoštevati trenutek, v katerem se ponovno odloča o zahtevi in tako ni mogoče upoštevati stanja na dan izdaje gradbenega dovoljenja, ampak zgolj stanje na dan odločanja o zahtevi za izdajo novega gradbenega dovoljenja. To pa je dan, ko je toženka izdala izpodbijano odločbo. Na ta dan je stranka z interesom, kot pravilno ugotavlja toženka, izkazala pravico graditi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja - legalizacija objekta
To, da tožnica gradbenega dovoljenja ni pridobila, ni sporno. Šele v tožbi uveljavlja, da je bil prizidek končan leta 1985, toženka pa ni ugotavljala zakonitosti/nezakonitosti gradnje v času tedaj veljavnih predpisov. S tem tožeča stranka sicer formalno uveljavlja zmotno uporabo predpisa, vendar pa je potrebno upoštevati, da se predpisi vedno uporabljajo glede na ugotovljena dejstva. Da bi organ določena dejstva ugotavljal, pa jih mora stranka zatrjevati. Tožnica v upravnem postopku (in tudi v tožbi) ni postavila ustrezne trditvene podlage, zaradi katere bi toženka opravila presojo, ali je bila gradnja v letu 1984-1985 morda legalna.
V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskem ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Zato glede na 3. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča (sodna) presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa že iz tega razloga ni potrebna. Glede na to sodišče tudi ni presojalo, ali je prizidek v obravnavanem primeru dom oziroma del tožničinega doma.
Z izpodbijano odločbo je za objekt prepovedan promet z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji, in tožnica iz tega razloga ne more kupiti nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... Četrti odstavek 158. člena ZGO-1 določa, da prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov. Sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... pa ni potrebna za izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve prizidka. Res je, da je s to prepovedjo poseženo v pravni položaj stranke z interesom JSS ..., saj svojega zemljišča ne more prodajati. Vendar slednja tega ne more uveljavljati v tem upravnem sporu z odgovorom na tožbo in predlaganim zaslišanjem inšpektorice
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1.1, 2/1-1.1.4, 2/1-9. ZEN člen 71, 71/2, 71/3. ZPNačrt člen 80.
komunalni prispevek - sprememba namembnosti - enostanovanjska stavba - mansarda - posamezni del stavbe - preureditev podstrešja v stanovanje
V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo (glede na Uredbo o razvrščanju objektov), zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe iz drugega odstavka 71. člena ZEN), saj mansarde kot prostora ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo (oziroma toženka ni navedla razlogov, da bi šlo za prostor, ki bi lahko pomenil posamezni del stavbe, torej ki bi se lahko samostojno pravno uredil, glede na tretji odstavek 71. člena ZEN). Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostori stavbe nimajo narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa se ne more govoriti o spremembi namembnosti objekta ali dela objekta. Enostanovanjska stavba je objekt, ki ima le en del in zato tudi namembnost. Sprememba uporabnosti podstrešja iz bivalnega v nebivalni (ali drugega prostora) v enostanovanjski stavbi ni relevantno dejstvo v smislu 80. člena ZPNačrt in ne vpliva na spremembo namembnosti objekta, ker se namen objekta, ki je enovit, ne spreminja
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - plomba v zemljiški knjigi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zaznamba plombe v zemljiški knjigi ne izkazuje dejstva, da tožeča stranka nima poravnanih davčnih ali drugih obveznosti do RS, saj ne izkazuje obstoja takega dejstva, ampak le to, da je bil zemljiškoknjižnemu sodišču podan predlog za vknjižbo hipoteke v korist RS, o katerem pa še ni bilo odločeno.
ZMZ-1 člen 49, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - jezik v postopku
Republika Avstrija je odgovorila Republiki Sloveniji, da je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Avstrija.
ZDDV-1 člen 38. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 188.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo - TARIC koda
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - stranka v postopku - stranski udeleženec
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ker je inšpektor ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem upravnim aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stanskega udeleženca. Zato tudi tožnik kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izredna pravna sredstva - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom
Odločbo z dne 6. 3. 2018 je organ izdal o zadevi, ki je (bila) predmet postopka in je z njo odločil o vseh zahtevkih tožnika tj. tožniku je na njegovo vlogo odmeril komunalni prispevek za gradnjo objekta, tožnik pa se z odločbo o njegovi odmeri ni strinjal. Pri tem zato tudi ni pravno relevantno, da je bil komunalni prispevek tožniku odmerjen na dveh materialnopravnih podlagah, zaradi česar naj bi šlo po oceni toženke za dve vsebinsko neodvisni odločitvi in kar naj bi opravičevalo oziroma omogočalo uporabo izrednega pravnega sredstva na način, kot ga je uporabil prvostopenjski organ. Opisani način postopanja organa je namreč privedel ravno do nasprotnega učinka, kot naj bi ga imela uporaba tega pravnega sredstva - tožnik je po izčrpanju rednih pravnih sredstev v upravnem postopku sprožil nov upravni spor, namesto, da bi bil upravni spor zoper odločbo z dne 6. 3. 2018 končan.
Nezakonit je tudi izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe, saj je zaradi napačne uporabe izrednega pravnega sredstva iz 273. člena ZUP tožnik vložil pritožbo, prvostopenjski organ pa je njegovo pritožbo zavrgel, ker da tožnik za njeno vložitev ne izkazuje pravnega interesa. Sodišče sicer pritrjuje toženki, da velja načelo, da pritožnik zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bil, če se ne bi pritožil, vendar pa v tej zadevi za tak primer nedvomno ne gre. Kot že zgoraj obrazloženo, je tožnik namreč predlagal, da se odločba z dne 6. 3. 2018 odpravi v celoti, zato ni mogoče slediti organu, da bi bila vsebinska odločitev o pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo (s katero sta bili odpravljeni le 3. in 4. točka izreka, ne pa tudi 1. in 2. točka izreka odločbe z dne 6. 3. 2018) v tožnikovo škodo.
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 11, 11/1, 11/2.
Ni sporno med strankama, namreč tožnik tega ni izpodbijal ne v odgovoru na poziv, ne v pritožbi ali tožbi, da je tožnik na račun neposrednih in izravnalnih plačil za leto 2016 prejel znesek 2.098,40 EUR in ne 1.341,56 EUR, kot je navedel v vlogi. Ugotovljen znesek pa, skupaj z drugimi prihodki poslovanja, ki jih je navedel tožnik, pomeni, da tožnik presega zgornjo mejo, določeno z zneskom 9.023,47 EUR (prihodek njegove kmetije je bil 9.488,76 EUR), kar pomeni, da v smislu javnega razpisa ne šteje za nosilca majhne kmetije, ki je upravičena do razpisane podpore. Ob navedeni nesporni ugotovitvi je organ tožnikovo vlogo pravilno zavrnil.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41/11.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 12. 12. 2019 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
Iz obrazložitve izdanega gradbenega dovoljenja za gradnjo obravnavanega objekta izhaja, da letališka ploščad, za katero je bilo zaprošeno gradbeno dovoljenje, dejansko predstavlja letališko infrastrukturo - objekt prometne infrastrukture - letališko ploščad (klasifikacija objekta: 21303 - letališke steze in ploščadi), kar eksplicitno določa tudi 88. člen ZLet in je tudi izkazano z lego zemljišča s parc. št. 1381/145, k.o. ... in je tožnik oproščen plačila komunalnega prispevka po ZPNačrt. Glede na povedano tako ni jasno, na kakšni podlagi (dejanski in materialnopravni, razen ko citira četrti odstavek 156. člena ZLet) drugostopni organ utemeljuje svoje stališče, da ne gre za gradnjo javne infrastrukture in da bo objekt služil le namenom zasebne servisne delavnice tožnika, ki se nahaja ob letališču, saj tega ne obrazloži.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in Opombami k oddelku ali poglavju. Poleg Splošnih pravil je potrebno upoštevati tudi POHS k posameznim oddelkom, poglavjem k tarifnim številkam in podštevilkam ter dodatne opombe, ki so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
ZGO-1 člen 74a, 74c. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (2012) člen 74, 74/9, 74/9-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja čebelnjaka - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja vsebinska opredelitev do pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa izhaja le povzetek sporne določbe, organ druge stopnje pa brez relevantnih dejstev, ki bi zapolnili njegovo trditev, navaja, da je gradnja čebelnjaka predvidena izven poselitvenega območja. Glede na navedeno se izpolnjevanje pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka ne da preizkusiti.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - neverodostojna knjigovodska listina - tovorni list - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Prav ima v tem pogledu tožnik, da določila ZDMV, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati izvršilnega naslova (v predmetni zadevi odločb o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva). Enako velja tudi za tožbo. Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku. Tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi s katerim tožnik finančnemu organu očita bistvene kršitve določb postopka pa se nanašajo na odmerno odločbo, torej na izvršilni naslov.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJN-3 člen 2, 2/1, 2/1-1, 9, 9/1, 9/1-c, 9/3. ZPVPJN člen 2.
javni razpis - javno naročanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje začasne odredbe
Z izpodbijanima aktoma je toženka po vsebini odločila v postopku javnega naročanja. Pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili, pa določa ZJN-3.
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, za kar gre, po vsebini v obravnavanem primeru, pa je v skladu z 2. členom ZPVPJN zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.