javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - plomba v zemljiški knjigi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zaznamba plombe v zemljiški knjigi ne izkazuje dejstva, da tožeča stranka nima poravnanih davčnih ali drugih obveznosti do RS, saj ne izkazuje obstoja takega dejstva, ampak le to, da je bil zemljiškoknjižnemu sodišču podan predlog za vknjižbo hipoteke v korist RS, o katerem pa še ni bilo odločeno.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in Opombami k oddelku ali poglavju. Poleg Splošnih pravil je potrebno upoštevati tudi POHS k posameznim oddelkom, poglavjem k tarifnim številkam in podštevilkam ter dodatne opombe, ki so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - neverodostojna knjigovodska listina - tovorni list - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Prav ima v tem pogledu tožnik, da določila ZDMV, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
ZDDV-1 člen 38. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 188.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo - TARIC koda
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41/11.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 12. 12. 2019 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - stranka v postopku - stranski udeleženec
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ker je inšpektor ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem upravnim aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stanskega udeleženca. Zato tudi tožnik kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati izvršilnega naslova (v predmetni zadevi odločb o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva). Enako velja tudi za tožbo. Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku. Tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi s katerim tožnik finančnemu organu očita bistvene kršitve določb postopka pa se nanašajo na odmerno odločbo, torej na izvršilni naslov.
pravniški državni izpit (PDI) - opravljanje pravniškega državnega izpita - negativna ocena - obrazložitev ocene - sodna presoja ocene - ponovljen postopek - upoštevanje navodil sodišča
Tožena stranka je pri odločanju upoštevala stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 od katerega, glede na to, da za to niso izpolnjeni pogoji, sodišče ne odstopa tudi v predmetni zadevi. Tožena stranka je v izpodbijano odločbo v zadostni meri zadostni meri vključila dejstva in ugotovitve, ki sta jih strokovnjaka/ocenjevalca navedla na ocenjevalnih listih in ki so privedle do njunega zaključka, da se pisna naloga tožeče stranke oceni s 5 točkami. Tožena stranka je strokovno oceno vključila v izpodbijano odločbo in jo tudi logično ter dovolj prepričljivo obrazložila. S tem je po oceni sodišča zadostila zahtevi po obrazložitvi odločbe. Kriteriji, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnih nalog res niso določeni z ZPDI ali Pravilnikom o programu sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita, vendar so javno objavljeni na spletni strani tožene stranke, tako da se kandidati z njimi lahko kadarkoli seznanijo. S tem je zagotovljena predvidljivost kriterijev, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnega dela PDI. Nemožnost opravljanja nekega poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico, saj je tisti konkretni poklic dostopen za vse enako pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati. Za opravljanje določenih pravniških poklicev je zakonodajalec predpisal opravljen PDI kot pogoj, da lahko oseba opravlja ta poklic. S tem je predpisal način uresničevanja pravice dostopa do določenega delovnega mesta.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - prekluzivni rok
Sodišče se strinja z davčnim organom, da je tožnik s tem, ko je vložil mesečni zahtevek za mesec maj 2017 (ki ga je vložil v mesecu juniju 2017) izbral mesečni način uveljavljanja vračila trošarine, s tem pa izključil možnost letnega uveljavljanja vračila trošarine za to leto.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dejstvo, da je oseba pridobila pravico opravljati delo stalnega sodnega tolmača za določen jezik pred uveljavitvijo zakonske obveznosti predložitve dokazil o rednem strokovnem izpopolnjevanju, ne more biti razlog, zaradi katerega ji te obveznosti ne bi bilo treba izpolniti.
ZPOP-1 člen 30, 34a, 34a/5. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 3, 3/2, 3/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - državna pomoč - pomoči po pravilu de minimis
Pomoč de minimis, ne glede na datum plačila pomoči, velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.
ZGos člen 12, 12/1. ZUP člen 165, 165/1, 214. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2.
gostinstvo - odpiralni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - obrazložitev odločbe - dokazovanje - hrup - nezakonita odločba - pravica do izjave
Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge, na primer, da je dejstvo, ki ga želi z izvedbo tega dokaza dokazati stranka, že dokazano. Namreč, tudi v upravnem postopku mora biti zavrnitev dokaznega predloga (ustavno) upravičena.
ZSZ člen 60. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija člen 3, 3/6.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - register nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Toženka tudi v ponovljenem postopku nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni odmerila v obsegu, kot ga omejuje citirana določba 60. člena ZSZ/84. Toženka je stanovanjsko površino ugotovila tako, da je iz evidence REN povzela podatke o neto tlorisnih površinah stavb, od katerih je odštela površine odprtih balkonov, kar je skladno s šestim odstavkom 3. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pravna podlaga - neskladnost občinskega odloka z zakonom
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, ki mu je 31. 12. 2013 prenehala veljava, se ne more več spreminjati ali dopolnjevati. Zato je vsaka sprememba ali dopolnitev odloka po tem datumu nezakonita.
mednarodna zaščita - ponovljeni postopek - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Tožnik s svojimi pavšalnimi, nepodkrepljenimi in poenostavljenimi trditvami ni uspel izkazati pomembnega povečanja verjetnosti izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka (poleg prepoznih) skliceval na razloge, ki jih je že zatrjeval v prvotnem postopku mednarodne zaščite in ko je predložil (poleg prepoznih) sicer nove dokaze, ki pa niso v zvezi z njegovimi trditvami o preganjanju, ravnala pravilno, ko je skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 v zvezi s 64. členom ZMZ-1 zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito.
imenovanje v naziv - pravni interes - varstvo ustavnih pravic - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Izpodbijana akta sta bila že razveljavljena s sklepom same tožene stranke z dne 17. 5. 2017 in posledično ne obstajata več, zato ju tudi ni več mogoče odpraviti v upravnem sporu niti ugotavljati morebitnih ničnostnih razlogov, ki jih tožnik niti ni konkretiziral. Tožnik ne za izpodbojno tožbo ne za tožbo za ugotovitev ničnosti izpodbijane odločbe ob nespornem dejstvu razveljavitve izpodbijanih aktov s strani toženke s sklepom z dne 17. 5. 2017 nima več pravnega interesa. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo, izdano pod opr. št. Pdp .../2016 z dne 1. 3. 2017, pravnomočno razveljavilo sklep o premestitvi tožnika. Tožniku je bilo sodno varstvo že učinkovito zagotovljeno in tudi že izčrpano. S tem ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 za obravnavanje tega dela tožbe v upravnem sporu.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - avtorsko delo - informacija javnega značaja
Zahtevani standardi so avtorskopravno zaščiteni, čeprav se nanje sklicuje normativno besedilo. Zato je po presoji sodišča tožena stranka glede na določbe 25. člena ZDIJZ, pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za posredovanje navedene dokumentacije v elektronski obliki oziroma v obliki fotokopij.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja objektivnih okoliščin - stranski intervenient
Tožena stranka je pravilno štela, da tožničina prošnja za dodelitev BPP v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tožničin pravni interes izhaja iz 106.a člena ZZZDR, glede katerega je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v obravnavanem primeru še ne izkazuje pogojev, da bi pravno varstvo lahko zahtevala v sodnem postopku. Tožnica namreč v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni zatrjevala, niti izkazala, da bi se glede stikov z njeno polsestro že poskušala dogovoriti s starši mladoletne polsestre ter nato s pomočjo centra za socialno delo.