Če je upnik s podpisom odrečne izjave nepogojno sprejel (poravnalno) ponudbo zavarovalnice - dolžnika o ureditvi spora, je nastalo pravno (pogodbeno - poravnalno) razmerje med pogodbenikoma. Na nastanek tega razmerja ne more vplivati okolnost, da je upnik naslovil na sodišče, kjer je tekla pravda zoper dolžnika, še vlogo, da terja mimo po dolžniku ponudene izpolnitve še kaj drugega, ker sodišče ni sodelovalo v dogovarjanjih med strankama.
ZKP člen 305, 305/1, 364, 364/2, 365, 365-5, 305, 305/1, 364, 364/2, 365, 365-5. KZS člen 251, 251/3, 255, 255/4, 251, 251/3, 255, 255/4. KZJ člen 53, 53/1, 53, 53/1.
ogled in rekonstrukcija brez izvedenca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zgolj zato, ker pri ogledu in rekonstrukciji, ki ju je na glavni obravnavi opravil sodeči senat sodišča prve stopnje, ni bil navzoč izvedenec cestno-prometne stroke, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 364. člena ZKP. Četudi v zadevi ni razsodil senat, ki je opravil ogled in rekonstrukcijo, sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj je obravnavo v skladu s 1. odstavkom 305. člena ZKP, preložena je bila namreč za več kot mesec dni, začelo znova.
ZZZDR člen 132, 132/2, 132, 132/2. ZD člen 106, 111, 117, 121, 106, 111, 117, 121.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere
Če je preživljanje dogovorjeno po določbah 106. in 111. ali 117. člena ZD, gre za pogodbeno preživljanje, ki se lahko spremeni po določbah 121. člena ZD (in ne po 5. odst. 132. člena ZZZDR).
Nesporazum med zasebnim tožilcem in njegovim pooblaščencem o času začetka glavne obravnave, na katero nista pravočasno pristopila, in predvidljive težave v prometu, ni moč šteti med opravičene vzroke, ki bi nudili podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
Čeprav je od pravnomočnosti odločbe, s katero je stanovalcu bila naložena izselitev iz stanovanja, preteklo že več kot dve leti, in upnik izvršbe na podlagi takšnega izvršilnega naslova še ni zahteval, se takšen stanovalec ne more uspešno sklicevati na rok iz čl. 50 ZSR, saj je po 379. členu ZOR 10 letni zastaralni rok za terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodbo.
Plačilo sodnih taks je zakonita dolžnost taksnega zavezanca.Zato dejstvo, da je stranka v zamudi s plačilom takse, ne more vplivati na odmero pravdnih stroškov ob koncu postopka.
Po prenehanju pogodbenega razmerja (v primeru hrambe plovila) se razmerja strank, če ni kaj posebnega dogovorjeno ali predpisano, presoja po določbah instituta poslovodstva brez naročila.
Ne glede na to ali se zahtevek glasi samo na izpraznitev najemnega stanovanja ali pa tudi na odpoved stanovanjske pogodbe, znaša izpraznitveni rok vedno najmanj 60 dni oziroma največ 90 kot to določa 2. odst. 59. člena SZ.
Če je v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje določeno, da mora zavarovalnica izplačati dnevno odškodnino samo za čas nesposobnosti za delo, ki je izključna posledica nezgode, mora sodišče ugotoviti, če ni bila predhodna delovna nesposobnost podaljšana zaradi kakih drugih zdravstvenih razlogov (izključno vzročno zvezo med nezgodo in bolniškim staležem).
Izrek v sodbi, s katerim je ugotovljena lastninska pravica tožnika na določenem delu parcele, vpisane v zemljiški knjigi z določeno številko, v katerem pa je ta del parcele označen s številko, ki je še ni v zemljiški knjigi, pač pa je ta del s to številko označen v katastrski mapi geodetske uprave, ki naj bi služila za odmero te nove parcele, je dovolj določen.
V postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno obstoj terjatve samo verjetno izkazati - torej v tej zadevi ni potrebno ugotoviti upravičenosti reklamacije (ki posledično nudi upniku pravico, da od dolžnika zahteva nevnovčenje akceptnega naloga) tako zanesljivo kot v pravdnem postopku. Verjetnost zadostuje tako za pozitivno kot tudi negativno ugotovitev.
Zahtevek na nevnovčenje akceptnega naloga je ogrožen, če ima akceptni nalog imetnik v posesti oz. če ga je pravočasno predložil SDK. Potem, ko SDK vnovči akceptni nalog, postane zahtevek na prepoved vnovčenja brezpredmeten.
ZZZDR člen 52, 53, 52, 53. ZPP (1977) člen 195, 195.
odtujitev stvari med pravdo
Če razvezani zakonec med pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na njem odsvoji določen del nepremičnine, ki je skupna last pravdnih strank, mora sodišče odločiti tudi o tem delu premoženja, skladno z določilom člena 195/1 ZPP.
Če obdolženec sporoči policistu v civilu, ki pa ga pozna in mu zaupa, da je zoper nekoga podan sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter obenem izrazi željo, naj policija to razišče, v njegovem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 108. člena KZS.
spor majhne vrednosti - umik tožbe z vlogo - nepristop na prvi narok
Ker je tožnik z vlogo, ki jo je dostavil sodišču pred prvim narokom za glavno obravnavo, umaknil tožbo in se prvega naroka ni udeležil, bi moral sklep o umiku tožbe temeljiti na določilu 193. člena ZPP in ne na določbi prvega odstavka 465. člena ZPP.
Če je bil obdolženec že večkrat kaznovan, med drugim tudi za istovrstna kazniva dejanja, zanj ni podana pozitivna prognoza v smislu določila člena 51 KZJ, če tudi v devetih mesecih po storitvi kaznivega dejanja ne pokaže dejanske pripravljenosti, da bi oškodovancu povrnil s kaznivim dejanjem povzročeno škodo.
Obdolženec se je, ne da bi organiziral gasilske straže, lotil dela na ostrešju, katerega sestave sploh ni poznal. Kot obrtnik zidar je že večkrat na podoben način opravljal hidroizolacijska dela na strehah in bil dolžan poznati predpise, ki urejajo področje varstva pred požarom. Pri naročniku bi se pred pričetkom del zato moral zanimati iz kakšnih materialov je ostrešje zgrajeno. Tega pa ni storil, spričo česar je s sklicevanjem na to, da mu naročnik del (oškodovanec) teh podatkov ni posredoval, ne more razbremeniti kazenske odgovornosti za očitano mu kaznivo dejanje.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Tožena stranka do konca glavne obravnave ni navedla nobenih dejstev in ni predlagala nobenih dokazov - podala je le neobrazložen ugovor - s katerimi bi izpodbijala dejstva, ki so izhajala iz tožbe in tožbi priloženih listin, zato je sodišče utemeljeno zaključilo (na podlagi listin, ki jih je predložila tožeča stranka), da je tožbeni zahtevek utemeljen.