Okoliščina, da se je toženec zanesel na zagotovilo tožnika o umiku tožbe in zato ni do konca glavne obravnave navedel dejstev in dokazov o prenehanju terjatve, ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 496.a člena ZPP. Zato s pritožbo ne more več uveljavljati novih dejstev in dokazov.
Ker tožeča stranka ob umiku tožbe ni navedla, da tožbo umika zaradi tega, ker je tožena stranka zahtevek izpolnila, je sodišče pravilno odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške.
ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZIP člen 14, 14.
poprava izvršilnega predloga - naslov dolžnika
Izvršilno sodišče postopa z izvršilnim predlogom po 109. členu ZPP v zvezi s 14. členom ZIP tudi, kadar upnik za dolžnika - podjetje sporoči kot naslov njegov sedež kot je vpisan v sodnem registru, če na tem naslovu dolžniku sodnega pisanja ni možno vročiti.
Sodišče po uradni dolžnosti preverja vrednost predmeta oziroma zahtevka le, če sumi, da je stranka vrednost ocenila prenizko. Sicer je odločilna vrednost, kot jo je označila stranka sama.
samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - pravica uporabe
Tožeča stranka uveljavlja pravico uporabe na nepremičnini zgolj na podlagi pravnega nasledstva. Pri tem pa ni upoštevala sklenjenega medsebojnega sporazuma, po katerem so bila ta sredstva prenešena na toženo stranko. Glede na to, da tožeča stranka ni uspešno izpodbila veljavnosti omenjenega samoupravnega sporazuma, njen zahtevek na pravico uporabe na sporni nepremičnini ni utemeljen.
Če je bila kupoprodajna pogodba v pretežnem delu s strani obeh pogodbenih strank izpolnjena, prodajalec zgolj zaradi zamude kupca z delnim plačilom kupnine, ne more pogodbe razdreti.
prodajna pogodba - predmet izpolnitve - tržna cena
Ker v kupoprodajni pogodbi stranki predmeta izpolnitve - karakteristik garaže, nista definirali, prodajalec pa je ceno predmeta prodaje oblikoval po kriterijih, po katerih se na trgu takšen predmet prodaja, je tudi dejstvo pravilnosti izpolnitve presojati po kriterijih tega.
ZKP člen 407, 407/1, 407, 407/1. KZJ člen 69, 249, 249/1, 69, 249, 249/1.
prepovedan prehod čez državno mejo
Vrednote in njih varovanje narekujejo razmere, ki vladajo v neki družbi. Seveda ni nujno, da so te vrednote sprejemljive za celotno družbo in občečloveško gledano moralne. Z današnjega zornega kota je komajda doumljivo, da je bila za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 303. členu takratnega KZ zagrožena tako visoka kazen zapora. Vendar pa je kršitev mejnega režima v vseh državah, odvisno od razmer, mileje ali ostreje sankcionirana. Zato ni mogoče slediti pritožniku, ko izpostavlja, da gre pri dejanju, za katerega zahteva obnovo kazenskega postopka (drugih dejstev, ki bi tako trditev podkrepili, pa ne navaja) za politični delikt.
sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ima pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe v vsakem primeru. Ali je razlog, ki ga zatrjuje, takšen, da preprečuje izvršbo, pa je vprašanje utemeljenosti ugovornega razloga in ne dovoljenosti.
statusne spremembe - sposobnost biti pravdna stranka
Ker je sodišče sklep o plačilnem nalogu izdalo zoper eno pravno osebo (podjetje), ugovor pa je vložilo drugo podjetje, bi sodišče moralo tak ugovor kot nedovoljen zavreči, izdani plačilni nalog razveljaviti in tožečo stranko v skladu s 83. členom ZPP pozvati, da tožbo v skladu z vpisom v sodni register popravi tako, da kot toženo stranko označi subjekt, ki je lahko pravdna stranka.
preložitev naroka za glavno obravnavo - rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke
Toženi stranki je bila tožba z vabilom za glavno obravnavo vročena skoraj mesec dni pred glavno obravnavo, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo njen predlog, podan na glavni obravnavi, za preložitev naroka in dodelitev dodatnega roka za izjavo.
gospodarski prestopek - umik pritožbe - višji javni tožilec - zavrženje pritožbe
Kadar višji javni tožilec po pooblastilu, ki ga ima v členu 361/II ZKP v zvezi s členom 60 ZGP, v pritožbenem postopku umakne pritožbo, mora pritožbeno sodišče pritožbo zavreči.
gospodarski prestopek - opravljanje dejavnosti - upravna odločba o tehnični opremljenosti, varstvu pri delu, izboljševanju človekovega okolja
V primeru, ko pravna oseba opravlja dejavnost, vpisano v sodnem registru, ne da bi za to dejavnost pridobila ustrezne upravne odločbe glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in zboljševanja človekovega okolja, kot je to določeno v členu 147 cit. Zakona o podjetjih, predstavlja tako poslovanje gospodarski prestopek iz 1. točke I. odst. 190 člena cit. zakona.
Po sklenjeni večstranski pogodbi se je dolžnik zavezal vrniti s strani upnika sprejete akceptne naloge. Vendar se je skliceval, da je del pogodbe, s katero je urejen njun odnos ničen, ker je predmet njune medsebojne obveznosti nedoločen oziroma nedoločljiv (47. čl.
ZOR). Zato je menil, da ga večstranska pogodba ne zavezuje.
V členu 92 Zakona o računovodstvu je za posamezen gospodarski prestopek zagrožena kazen za pravno osebo v razponu od 450,00 sit do 4.500,00 sit. V času izreka kazni je bil navedeni razpon zaradi učinkov inflacije v času od sprejema zakona v letu 1989, skoraj v celoti izničen. Namen zakonodajalca prav gotovo ni bil izrekanje simboličnih kazni. Zato je pri odločitvi treba upoštevati tudi težo kršitve.
Ker je obdolžena pravna oseba opravljala le tisti del registrirane dejavnosti, za katerega ji je inšpekcijski organ naknadno izdal ustrezno odločbo in za katero niso bili potrebni nobeni posebni pogoji in glede na dejstvo, da je obd. pravna oseba pisno zahtevala izdajo odločbe - za katero je izpolnjevala pogoje že pet mesecev pred začetkom poslovanja, kaže na to, da je umestna uporaba določila člena 2/II ZGP, po katerem kršitev predpisov s takimi značilnostmi in posledicami ni gospodarski prestopek.
gospodarski prestopek - deklaracija proizvodov - pogojna kazen
Glede na sorazmerno majhno količino pomanjkljivo deklariranih prizvodov oziroma glede na dejstvo, da proizvodi niso bili nedeklarirani, temveč le pomanjkljivo deklariran je izrek pogojne kazni pravilen. Pogojna kazen je umestna tudi glede na nekaznovanost obd. pravne osebe.