ZOR člen 84, 85, 98, 277, 277/2, 399, 84, 85, 98, 277, 277/2, 399.
pogodbene obresti
Podjetje odgovarja tretjim ne samo v okviru pooblastil, ki jih je preneslo na svoje delavce na temelju izrecnih pooblastil, temveč tudi na temelju pooblastil, ki izvirajo iz posameznega položaja, na katerega je delavec postavljen. Tako je delavec, ki je pooblaščen skleniti pogodbo o nakupu blaga oziroma prevzeti kupljeno blago s tem pooblaščen tudi, da se dogovori o višini obrestne mere za primer kupčeve zamude s plačilom.
ZOR člen 724, 724/3. Posebne uzance v gostinstvu, uzanca 52.
gostinska hramba - odgovornost gostitelja - izročitev stvari tretjemu
Gostitelj je po 52. uzanci posebnih uzanc v gostinstvu dolžan v sefu shranjene stvari vrniti le gostu ali nekomu, ki ga je za to gost pooblastil. Zato se odgovornosti za stvari, ki jih je sprejel v hrambo v sef, ne reši niti, če je dovolil odvzeti stvari iz sefa brez gostove navzočnosti, deviznemu inšpektorju.
Odločba o dodelitvi stanovanja, ki jo je vojaška komanda izdala po 25.6.1991, ko je RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti in ko je na RS prešla tudi pravica razpolaganja s premoženjem bivše federacije, ne predstavlja pravno veljavnega naslova za uporabo stanovanja, zaradi česar ga mora tak uporabnik izprazniti (člen 58/2 SZ).
ZKP člen 241, 242, 242/1, 241, 242, 242/1. KZS člen 171, 171/1, 171, 171/1.
privatni izvedenec - dokaz z izvedencem
Če obramba na svojo roko - poleg izvedenca, ki ga je postavilo sodišče - še sama angažira izvedenca iste stroke, izvedenskega mnenja slednjega ni mogoče obiti, marveč ga mora sodišče oceniti kot vsak drug dokaz.
ZKP-77 člen 26, 26/3, 35, 35/3, 36, 36/3, 364, 364/1, 364/1-9. KZJ člen 113, 113/1, 113/1-8, 168, 168/1.
vrednostni papirji - denar
Le domača denarna valuta se imenuje tolar, zgolj bankovci in kovanci, ki se glasijo na to denarno enoto oziroma stotine, so denar in kot tak edino plačilno sredstvo v državi. Banka Slovenije je tista, ki bankovce izdaja in jih daje v obtok, jim določa apoene in glavna znamenja. Vrednostne bone je izdala država, jim določila apoene in njih izgled, vendar pa so ti boni opravljali funkcijo domačega denarja in jih je ravno ta okoliščina v kazenskopravnem smislu izenačevala z domačim denarjem. Šlo je torej za papirnat denar kot ga ima v mislih 8. točka 113. člena KZJ.
samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - pravica uporabe
Tožeča stranka uveljavlja pravico uporabe na nepremičnini zgolj na podlagi pravnega nasledstva. Pri tem pa ni upoštevala sklenjenega medsebojnega sporazuma, po katerem so bila ta sredstva prenešena na toženo stranko. Glede na to, da tožeča stranka ni uspešno izpodbila veljavnosti omenjenega samoupravnega sporazuma, njen zahtevek na pravico uporabe na sporni nepremičnini ni utemeljen.
Iniciativni odbor toženih lastnikov ne more biti stranka, ampak le posrednik pri nastanku obveznosti med podjetjem za upravljanje in vzdrževanjem in etažnim lastnikom - gradbenim podjetjem.
Tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za udeležbo na glavni obravnavi, na kateri je bil obravnavan celotni tožbeni zahtevek, če je zmagala le z neznatnim delom zahtevka.
ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZIP člen 14, 14.
poprava izvršilnega predloga - naslov dolžnika
Izvršilno sodišče postopa z izvršilnim predlogom po 109. členu ZPP v zvezi s 14. členom ZIP tudi, kadar upnik za dolžnika - podjetje sporoči kot naslov njegov sedež kot je vpisan v sodnem registru, če na tem naslovu dolžniku sodnega pisanja ni možno vročiti.
Sodišče po uradni dolžnosti preverja vrednost predmeta oziroma zahtevka le, če sumi, da je stranka vrednost ocenila prenizko. Sicer je odločilna vrednost, kot jo je označila stranka sama.
Posebne gradbene uzance uzanca 42, 92. ZOR člen 275, 275/1, 606, 606/3, 629.
pogodba o delu - zamuda z izvedbo del - odgovornost izvajalca - plačilo - podaljšanje roka - odstop od pogodbe - povrnitev škode - naročilo
Odločitev sodišča glede škode, nastale toženi stranki zaradi zamrznitve temenola v mesecu novembru 1989, je povsem pravilna in ni v nasprotju z 92. člena PGU.
ZPPSL člen 112, 112/3-1, 113, 113-1, 112, 112/3-1, 113, 113-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - oškodovanje upnikov - finančno stanje - neobičajen način plačila
Tožena stranka ni uspela z ugovorom, da ne obstoji objektivni element izpodbojnosti, ker da na podlagi cesijske pogodbe plačani znesek predstavlja le 40 % njene celotne terjatve do stečajnega dolžnika. Za neobičajno izterjavo terjatve gre takrat, ko je plačilo opravljeno na način, katerega upnik takrat ne bi mogel doseči s tožbo.
pravdni stroški - umik tožbe - rok za vložitev stroškovnika
Tožena stranka ni dokazala, da je v 15 dneh od prejema obvestila o umiku tožbe zahtevala povrnitev pravdnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje ta njen zahtevek utemeljeno zavrglo.
gradnja zajetja vode in vodovoda - solastnina - družbena pogodba civilnega prava - prenos pravic in obveznosti - pravica do priključitve
Po pravnih pravil paragrafa 1201 ODZ se družba brez izrecnega ali molče izraženega soglasja članov družbe drugemu ne sme zavezati. Ob pravilni uporabi teh pravnih pravil je tedaj zaključiti, da je družbenik M. G. mogel veljavno prenesti pravice in obveznosti v zvezi z zgrajenim vodovodnim omrežjem na toženko le s soglasjem vseh družbenikov - investitorjev.
Tožeča stranka je sporne poslovne prostore uporabljala brez pravnega temelja, zato je zahtevek za uporabnino oziroma najemnino potrebno presojati ob uporabi pravila o neupravičeni pridobitvi (210. člen ZOR).
Zaradi uporabe stvari - poslovnih prostorov brez pravnega temelja je tožena stranka tudi upravičena do povrnitve koristi "najemnine", ki jo je tožeča stranka od uporabe le-te imela (219. člen ZOR).
Zakon o obligacijskih razmerjih nudi tožeči stranki tako iz naslova jamčevanja za napake, kot tudi garancije upravičenja, ki jih naročnik dela (kupec) lahko izbira po lastni presoji in sicer: odprava napak, znižanje cene, odstop od pogodbe in vselej tudi odškodnina. Glede na okoliščine lahko naročnik odpravi napake tudi sam na stroške izvajalca. Uporaba člena 224 ZIP pride v poštev, ko je naročnik pridobil izvršilni naslov, po katerem mora izvajalec odpraviti napake, pa tega ne stori. V obeh primerih pa nastane na strani naročnika denarna terjatev.
Okoliščina, da se je toženec zanesel na zagotovilo tožnika o umiku tožbe in zato ni do konca glavne obravnave navedel dejstev in dokazov o prenehanju terjatve, ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 496.a člena ZPP. Zato s pritožbo ne more več uveljavljati novih dejstev in dokazov.
Faktura v zadostni meri izkazuje podlago zahtevka in ni potrebno zgolj obstoja terjatve dokazovati še z drugimi listinami: naročilnico, dobavnico itd. Te listine pridejo v poštev pri posebnih ugovorih: pomanjkanje stvarne legitimacije, neizpolnitev pogodbene obveznosti itd.