ZOR člen 84, 85, 98, 277, 277/2, 399, 84, 85, 98, 277, 277/2, 399.
pogodbene obresti
Podjetje odgovarja tretjim ne samo v okviru pooblastil, ki jih je preneslo na svoje delavce na temelju izrecnih pooblastil, temveč tudi na temelju pooblastil, ki izvirajo iz posameznega položaja, na katerega je delavec postavljen. Tako je delavec, ki je pooblaščen skleniti pogodbo o nakupu blaga oziroma prevzeti kupljeno blago s tem pooblaščen tudi, da se dogovori o višini obrestne mere za primer kupčeve zamude s plačilom.
Odločba o dodelitvi stanovanja, ki jo je vojaška komanda izdala po 25.6.1991, ko je RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti in ko je na RS prešla tudi pravica razpolaganja s premoženjem bivše federacije, ne predstavlja pravno veljavnega naslova za uporabo stanovanja, zaradi česar ga mora tak uporabnik izprazniti (člen 58/2 SZ).
prodajna pogodba - plačilo - program za izračun obresti - napake
Ker tožena stranka torej ni izkazala, da je o "napaki" pravočasno in pravilno obvestila tožečo stranko, ni mogoče govoriti o tem, da ji gredo pravice iz 1. odst. 488. čl. ZOR (tožena stranka namreč ni uveljavljala škode iz 2. odst. 488. čl. ZOR niti nadaljnje škode iz 3. odst. 488. čl. ZOR).
ZKP-77 člen 26, 26/3, 35, 35/3, 36, 36/3, 364, 364/1, 364/1-9. KZJ člen 113, 113/1, 113/1-8, 168, 168/1.
vrednostni papirji - denar
Le domača denarna valuta se imenuje tolar, zgolj bankovci in kovanci, ki se glasijo na to denarno enoto oziroma stotine, so denar in kot tak edino plačilno sredstvo v državi. Banka Slovenije je tista, ki bankovce izdaja in jih daje v obtok, jim določa apoene in glavna znamenja. Vrednostne bone je izdala država, jim določila apoene in njih izgled, vendar pa so ti boni opravljali funkcijo domačega denarja in jih je ravno ta okoliščina v kazenskopravnem smislu izenačevala z domačim denarjem. Šlo je torej za papirnat denar kot ga ima v mislih 8. točka 113. člena KZJ.
ZKP člen 241, 242, 242/1, 241, 242, 242/1. KZS člen 171, 171/1, 171, 171/1.
privatni izvedenec - dokaz z izvedencem
Če obramba na svojo roko - poleg izvedenca, ki ga je postavilo sodišče - še sama angažira izvedenca iste stroke, izvedenskega mnenja slednjega ni mogoče obiti, marveč ga mora sodišče oceniti kot vsak drug dokaz.
Okoliščina, da se je toženec zanesel na zagotovilo tožnika o umiku tožbe in zato ni do konca glavne obravnave navedel dejstev in dokazov o prenehanju terjatve, ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 496.a člena ZPP. Zato s pritožbo ne more več uveljavljati novih dejstev in dokazov.
Faktura v zadostni meri izkazuje podlago zahtevka in ni potrebno zgolj obstoja terjatve dokazovati še z drugimi listinami: naročilnico, dobavnico itd. Te listine pridejo v poštev pri posebnih ugovorih: pomanjkanje stvarne legitimacije, neizpolnitev pogodbene obveznosti itd.
Ker tožeča stranka ob umiku tožbe ni navedla, da tožbo umika zaradi tega, ker je tožena stranka zahtevek izpolnila, je sodišče pravilno odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške.
Tudi do 1.7.1990 veljavni člen 55 ZIP je določal, da se v izvršbi na podlagi verodostojne listine po ugovoru dolžnika izvr. predlog obravnava kot tožba, če je upnik tako predlagal v izvršilnem predlogu.
ZPPSL člen 112, 112/3-1, 113, 113-1, 112, 112/3-1, 113, 113-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - oškodovanje upnikov - finančno stanje - neobičajen način plačila
Tožena stranka ni uspela z ugovorom, da ne obstoji objektivni element izpodbojnosti, ker da na podlagi cesijske pogodbe plačani znesek predstavlja le 40 % njene celotne terjatve do stečajnega dolžnika. Za neobičajno izterjavo terjatve gre takrat, ko je plačilo opravljeno na način, katerega upnik takrat ne bi mogel doseči s tožbo.
pravdni stroški - umik tožbe - rok za vložitev stroškovnika
Tožena stranka ni dokazala, da je v 15 dneh od prejema obvestila o umiku tožbe zahtevala povrnitev pravdnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje ta njen zahtevek utemeljeno zavrglo.
Sodišče po uradni dolžnosti preverja vrednost predmeta oziroma zahtevka le, če sumi, da je stranka vrednost ocenila prenizko. Sicer je odločilna vrednost, kot jo je označila stranka sama.
Uredba o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register člen 16.
komanditna družba - preoblikovanje družbe - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis v sodni register - listine - pogodba o ustanovitvi družbe
Tudi če gre za preoblikovanje obstoječe komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, je treba za vpis takega preoblikovanja v sodni register predložiti vse listine, ki so potrebne za vpis d.o.o., torej tudi pogodbo o ustanovitvi d.o.o.
Posebne gradbene uzance uzanca 42, 92. ZOR člen 275, 275/1, 606, 606/3, 629.
pogodba o delu - zamuda z izvedbo del - odgovornost izvajalca - plačilo - podaljšanje roka - odstop od pogodbe - povrnitev škode - naročilo
Odločitev sodišča glede škode, nastale toženi stranki zaradi zamrznitve temenola v mesecu novembru 1989, je povsem pravilna in ni v nasprotju z 92. člena PGU.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00084
ZOR člen 318, 336. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 450, 451, 451/4.
prenehanje denarne obveznosti - verižna kompenzacija - izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - izrek sodbe
Če terjatev preneha na podlagi multilateralne kompenzacije, ni mogoče uporabiti določila 318. člena ZOR glede časa izpolnitve.
Izrek sodbe, izdane po delnem ugovoru (za delni znesek) zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, s katero je odločeno le o ugovarjanem delu zahtevka, ni nejasen in nerazumljiv in nima pomanjkljivosti.
ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZIP člen 14, 14.
poprava izvršilnega predloga - naslov dolžnika
Izvršilno sodišče postopa z izvršilnim predlogom po 109. členu ZPP v zvezi s 14. členom ZIP tudi, kadar upnik za dolžnika - podjetje sporoči kot naslov njegov sedež kot je vpisan v sodnem registru, če na tem naslovu dolžniku sodnega pisanja ni možno vročiti.
Zakon o obligacijskih razmerjih nudi tožeči stranki tako iz naslova jamčevanja za napake, kot tudi garancije upravičenja, ki jih naročnik dela (kupec) lahko izbira po lastni presoji in sicer: odprava napak, znižanje cene, odstop od pogodbe in vselej tudi odškodnina. Glede na okoliščine lahko naročnik odpravi napake tudi sam na stroške izvajalca. Uporaba člena 224 ZIP pride v poštev, ko je naročnik pridobil izvršilni naslov, po katerem mora izvajalec odpraviti napake, pa tega ne stori. V obeh primerih pa nastane na strani naročnika denarna terjatev.
Iniciativni odbor toženih lastnikov ne more biti stranka, ampak le posrednik pri nastanku obveznosti med podjetjem za upravljanje in vzdrževanjem in etažnim lastnikom - gradbenim podjetjem.