ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 25. OZ člen 173, 180. ZDR člen 184.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - pravno nasledstvo - dediči
Ker tožnika in drugi toženec niso niti v razmerju delavca in delodajalca niti ne gre za pravico, ki bi izvirala iz pravnega nasledstva med tožnikoma in delavcem drugega toženca, spora med njimi ni mogoče uvrstiti med spore, za katere bi bilo pristojno delovno sodišče.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/3, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe - zahteva za sodno varstvo – presoja navedb zahteve - odgovornost pravne osebe – razbremenitev odgovornosti
Ekskulpacijski razlog kršenja navodil in pravil pravne osebe in kršenja pogodbe o zaposlitvi se lahko uveljavi le na podlagi predhodno izkazanega in dokazanega dejstva, da je pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška - kateri so primerni pravočasni ukrepi, je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem konkretnem primeru.
ZDR člen 73, 73/1, 73/6. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - sporazum o prevzemu delavcev
Ključnega pomena je, da je bila pogodba o opravljanju storitev čiščenja med toženkama sklenjena za določen čas. Prva toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da bi se zato sodišči morali opreti na šesti odstavek 73. člena ZDR in ne na poseben dogovor (in na podlagi tega šteti, da je šlo za trajno spremembo delodajalca v smislu določbe prvega odstavka 73. člena ZDR). Šesti odstavek 73. člena ZDR ureja situacijo začasnega prenosa podjetja na podlagi pravnega posla in s tem povezano varstvo prevzetih delavcev.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/3-14, 379, 379/1. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnica utemeljeno navaja, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena v zvezi z 20. členom KZ-1 in da se ni opredelilo do njenih navedb, da je bila ob predpostavki obstoja drugih znakov kaznivega dejanja v pravni zmoti glede protipravnosti njenih ravnanj, kar izključuje njen direktni naklep, ki je bistveni subjektivni znak navedenega kaznivega dejanja.
JAVNI USLUŽBENCI - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006273
ZPP člen 373, 373/2, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - dopuščena revizija - nepopolna vloga - priloge dopuščene revizije - plačilo razlike v plači - prevedba - nov plačni sistem - pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbe
Na podlagi drugega odstavka 373. člena ZPP mora v primeru dopuščene revizije stranka reviziji (v potrebnem številu izvodov) priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi. Gre za procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije, ki so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku, saj sicer s predlogom in sklepom o dopustitvi revizije ne more biti seznanjena.
ZPIZ-1 člen 12, 39, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 220. URS člen 158.
naknadna odmera pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Predmet postopka v tem primeru je bila odmera pokojnine, o tem vprašanju pa je bilo (sicer nepravilno) v celoti odločeno. Če pa je tožena stranka pokojninsko osnovo izračunala napačno, bi tožnica napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavljala le z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 102, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ustrezna zaposlitev - preostala delovna zmožnost - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije
Tožnik zaradi invalidnosti ni bil več zmožen za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Sodišče prve in druge stopnje pa sta preverjali tudi, ali obstaja možnost, da bi tožnik kljub ugotovljenim omejitvam pri delu, še naprej lahko opravljal delo kot pomočnik vodje strežbe. Iz dejanskih ugotovitev tako sodišča prve kot druge stopnje izhaja, da tudi take možnosti ni bilo.
ZUTD člen 60, 60/1, 60/1-6, 63, 63/1, 63/2, 63/2-8. ZDR člen 114, 114/1, 201.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - pokojninska doba - dodana doba
Ker bi se tožnik kot starejši delavec ob upoštevanju dodane dobe lahko upokojil v času upravičenosti do denarnega nadomestila in je bila tudi njegova volja, da se upokoji ob upoštevanju dodane dobe, ni užival posebnega varstva pred odpovedjo. Posledično ni bilo pogojev za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne gre za primer iz osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD. Zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Treba je sprejeti smiselno razlago določbe 367. člena OZ, po kateri je zastaralni rok varovan tudi, če ne pride do zavrženja tožbe in nato do vložitve nove tožbe, pač pa do odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem.
Na podlagi četrtega odstavka 110. člena ZPIZ-1 pridobi vdova oziroma vdovec v primeru, da je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-1, to je starost 58 let, „pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če je imel/a z umrlim zakoncem skupnega otroka ali pa, če je zakonska zveza trajala nepretrgoma 1 leto“. Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za dodatni pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ob sicer izpolnjenih drugih pogojih s strani preživelega zakonca za primer, da je v času sklenitve zakonske zveze umrli zavarovanec že dopolnil 58 let starosti, in ne za samostojni pogoj za pridobitev te pravice.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu
Revizija utemeljeno ponavlja že v pritožbi navedeno stališče, da bi moralo sodišče pri presoji utemeljenosti izpodbijane odpovedi ugotavljati, ali se je tožena stranka po odpovedi še prijavljala na nove razpise tako, da je potreba po revidentkinem delu še naprej obstajala. V odpovedi je bilo namreč navedeno, da je bil sprejet sklep, da se celotna dejavnost na področju projektne dejavnosti ukine.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 168, 766.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da se prvi ugovor toženca nanaša na podlago odškodninske odgovornosti, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno z vmesno sodbo višjega sodišča, da pa tudi drugi ugovor ni utemeljen, ker je sodišče podatke res po prvem naroku pridobilo od delodajalca, vendar na podlagi pravočasnega predloga toženca. Toženec v predlogu ne utemelji, zakaj naj bi bili v zvezi z navedeno obrazložitvijo sodišča druge stopnje izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, ampak le ponavlja pritožbene ugovore.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti (členi od 239 do 246 OZ). Pravdni stranki sta nedvomno bili v pogodbenem razmerju, saj se je toženec zavezal, da bo tožnika usposabljal za pridobitev vozniškega dovoljena kategorije A, tožnik pa se je zavezal, da mu bo za to plačal. Šlo je za obligacijo prizadevanja. Tudi pri pogodbeni odškodninski obveznosti pa morajo biti izpolnjene vse štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, ki je v tem primeru kršitev pogodbe, škoda, vzročna zveza in odgovornost, pri čemer se domnevni oškodovalec ne more razbremeniti odgovornosti z dokazovanjem, da je škoda nastala kljub njegovemu skrbnemu ravnanju (krivda ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti), ampak zgolj na podlagi ekskulpacijskega razloga po 240. členu OZ.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitani mu kaznivi dejanji, kot razlog za pripor, kljub razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočne obtožnice, po kateri bo tekel postopek pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016905
ZOR člen 108. SZ člen 117.
povrnitev premoženjske škode – privatizacija stanovanja – privatizacija stanovanja, ki je predmet denacionalizacije – ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Revidenta zahtevata povrnitev dobička, ki bi ga v primeru, da pogodba ne bi bila nična, dosegla: stanovanje, vredno več, bi pridobila za znižano nakupno ceno po SZ. To pa pomeni, da bi morala revidenta podati dovolj konkretne trditve in dokaze, da bi ta dobiček po normalnem teku stvari ali pa glede na posebne okoliščine (možnost odkupa drugega stanovanja po SZ) dosegla, če ju toženka ne bi zavedla v sklenitev nične pogodbe.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljitev sodišča glede neogibnosti pripora oziroma njegove nenadomestljivosti z drugim milejšim ukrepom je treba povezati z ostalimi razlogi sklepa, iz katerih je razvidno, da je pri osumljencu podana visoka in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
ZKP člen 10, 372, 372-3. KZ-1 člen 323, 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu – prekršek
Čeprav izhajata iz istih podatkov in dokazov, so dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče bistveno različna, saj obsega kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu še druga dejstva (ogrozitev življenja oziroma telesne integritete drugih, kar je v obravnavanem primeru preraslo tudi v konkretno poškodbeno posledico), ki jih prekrški, za katere je bil storilec spoznan za odgovornega, ne vsebujejo.
Ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, saj obsojenec s sodbo prvostopenjskega sodišča ni bil spoznan za krivega istega dogodka, za katerega je bil spoznan za odgovornega z odločbo prekrškovnega organa.