Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Kršitev bi bila podana tudi tedaj, če bi sodišče spregledalo kakšno bistveno navedbo stranke. Ne gre pa za tako kršitev, če se sodišče ne izreče o vseh podrobnostih strankinih navedb. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP se omeji na presojo tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena.
Novela ZZVZZ-H ni prinesla nobenih novih obveznosti, ki jih tožeča stranka ne bi imela že po Pogodbi.
Če je z registrirano dejavnostjo mišljena prodaja zdravil in medicinskih pripomočkov, potem mora revident odmeno za to poiskati v razliki med nabavno in prodajno ceno zdravil in medicinskih pripomočkov.
Ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja opustitev dolžnega ravnanja delavcev sodišča in sodnikov ter če takšna trditev traja predolgo, ravnanje, ki nasprotuje URS, mednarodnim pogodbah in zakonu, zato ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja protipravnost ravnanja tožene stranke, kot element njene odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja države se presoja na podlagi meril, ki jih je izoblikovalo ESČP, (naš) zakonodajalec pa jih je povzel v 4. členu ZVPSBNO.
Napačno je revidentovo stališče, da morajo trditve strank zajeti vse podrobnosti dejanskega stanja. V tem smislu je treba odgovoriti pritrdilno na vprašanje: Ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ki je kot del trditvene podlage tožene stranke upoštevalo listine, ki prikazujejo opis napak, njihov obseg oziroma preciziranje, lokacijo in vrednost.
V drugem odstavku 43. člena CIM je določeno, da jih lahko vložijo „osebe, ki imajo pravico sodno uveljavljati zahtevke proti prevozniku.“ V okvir istega dela CIM je uvrščena tudi sporna določba točke c) prvega odstavka 48. člena. Sistemska razlaga tako pokaže, da je določbo treba razumeti tako, da ureja le zastaranje odškodninskih terjatev prevoznika (železnice) do pošiljatelja tovora oziroma upravičenca, ne pa tudi zastaranje terjatev za povrnitev škode, ki nastane prevozniku.
Ker je pritožbeno sodišče očitno prezrlo dokazne predloge tožene stranke, ji je s tem onemogočilo učinkovito obravnavanje pred sodiščem. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.