Toženec, ki je opravljal delo ravnatelja šole, za določeno šolsko leto z delavko ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas enega leta, zato se je njena pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenila pred tem, štela za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Nastop te zakonske domneve je delavka uveljavljala v sodnem sporu zoper tožečo stranko, v katerem se je tožeča stranka z delavko poravnala in so ji nastali določeni stroški, torej škoda, katere povračilo je utemeljeno zahtevala od toženca kot odgovorne osebe. Toženec je dolžan plačati odškodnino le v višini stroškov, ki so bili potrebni za sodni spor, in ne v višini vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z zastopanjem njenega pooblaščenca in pooblaščenca te delavke.
ZDR/90 člen 103. ZDSS člen 14, 14/1. ZPP člen 320, 320/1, 320/2, 321, 321/2, 321/3.
stari ZDR – sklep o izbiri – razveljavitev sklepa
Tožena stranka po tem, ko je odločitev o izbiri predsednika uprave sporočila kandidatom, ki so se prijavili na razpis, ni mogla enostransko spremeniti oziroma razveljaviti svoje odločitve o izbiri, ne da bi kateri koli izmed kandidatov ugovarjal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica s toženo stranko ni sodelovala, zaradi česar je tudi prišlo do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Opravila ni niti temeljnih delovnih obveznosti, (zaključitev ocen učencem in vpis v dnevnik, ni se udeležila konferenc), tako da je tožena stranka utemeljeno zaključila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
Starejši delavec, kateremu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, ni varovan (pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Prav zato, ker je arbitražno reševanje sporov izjema od sicer ustavno določenega načina razreševanja sporov, mora biti tudi po mnenju pritožbenega sodišča morebitni dogovor o takem načinu reševanja sporov jasen in nedvoumen tako, da je iz njega brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi z njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 37, 37/1, 37, 37/1.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - vročanje
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka na podlagi vloge tožeče stranke, s katero je kot pravna naslednica prvotne tožeče stranke (ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določil ZFPPod) priglasila prevzem spora. Morebitno premoženje izbrisane družbe se je glede na smiselno uporabo ureditve, ki velja za postopke prostovoljne likvidacije, prisilne likvidacije ali stečaja, razdelilo med družbenike oziroma delničarje. Eden izmed delničarjev izbrisane družbe je bila tudi nova tožeča stranka, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se prekinjeni postopek lahko nadaljuje.
Morebitne nepravilnosti v zvezi z vročanjem sklepa o prekinitvi postopka (ki ga sodišče prve stopnje ni osebno vročilo delničarjem bivše tožeče stranke, ampak le objavilo na oglasni deski in v Uradnem listu RS), na zakonitost sklepa o nadaljevanju postopka ne vplivajo. Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je namreč bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, v trenutku izbrisa imel položaj delničarja izbrisane družbe. Za preostale delničarje pa velja, da lahko kadarkoli vstopijo v ta postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja
Če delodajalec v izredni odpovedi pogodbo o zaposlitvi delavcu očita več kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemelji s tem, da delovnega razmerja zaradi vseh kršitev (ne le ene izmed njih) ni mogoče nadaljevati, mora sodišče presojati obstoj vseh očitanih kršitev. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča ugotovitev obstoja ene kršitve, saj iz odpovedi ne izhaja, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče samo zaradi te kršitve.
prepoved razpolaganja - dogovor o krajevni pristojnosti
Listina, ki jo je v dokaz svojih trditev predložil upnik, ima sicer res naziv Ponudba št. in je ob nastanku dejansko predstavljala ponudbo, ker pa je dolžnik to "ponudbo" dne 10.02.2005 sprejel, kar je razvidno iz njegovega podpisa, se šteje, da je bila tega dne med strankama veljavno sklenjena pogodba.
Samo dejstvo, da se obdolženec kljub zaviranju ni ustavil za vozilom oškodovanca, ne zadostuje za izpolnitev zakonskih znakov prekrška neprilagojene hitrosti. Za takšen prekršek bi bilo potrebno navesti okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženec vozil z neprilagojeno hitrostjo in takšne navedbe konkretizirati.
Pravilna je trditev pritožnika, da je stečajni dolžnik izgubil sposobnost biti stranka v tem postopku, ne pa tudi njegovo stališče, da bi sodišče moralo tožbo zavreči; sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s tem pravilno navedlo, da je aktivna legitimacija izpodbijati pravna dejanja stečajnega dolžnika po ZPPSL prešla na stečajno maso, ki je sedaj stranka v postopku. Pri tem ne gre za subjektivno spremembo tožbe.
ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1. ZPIZ člen 8, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 13. ZPPSL člen 106, 106/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
V času veljavnosti ZPIZ za delavce v delovnem razmerju plačilo prispevkov ni bilo pogoj za pridobitev statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma za priznanje pokojninske dobe. Pogoj plačila prispevkov za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje je bil določen le za zavezance, ki so bili samostojni zavezanci za plačilo prispevkov.
V predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa ga je kot nepotrebnega zavrnilo in navedlo, da je mogoče na podlagi preostalih dokazov celovito ugotoviti dejansko stanje. Iz tega razloga predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
pogodba - dobra vera in poštenje - prepoved oteževanja položaja sopogodbenika - izključna pravica do prodaje - svobodna gospodarska pobuda - enakopravnost - razlaga pogodbe
Upoštevaje, da iz predloženih predračunov, izdanih v času trajanja pogodbe izhaja, da je bil določen pogoj 100 % avansnega plačila, in ob odsotnosti trditev tožeče stranke, da je taki zahtevi ugovarjala, temveč jo je izpolnjevala, se zdi (očitno), da je tožeča stranka v času trajanja pogodbe vsaj konkludentno sprejemala pogoj 100 % predplačila iz omenjenih predračunov tožene stranke.
Tožeča stranka se zato po zaključku pogodbenega razmerja ne more uspešno sklicevati na očitek opustitve dobave rulet kljub plačilu predujma, izhajajoč pri tem iz obveznosti plačila le 50 % predujma, skladno s pogodbe.
V opisani situaciji je zahteva tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni v nasprotju z njenim prejšnjim ravnanjem in zato v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR).
Razumevanje pogodbenih določil, ki bi kakorkoli raztezalo učinke prepovedi toženi stranki, da s svojimi proizvodi nastopa na trgu, na čas po izteku pogodbe, bi nesorazmerno posegalo v položaj tožene stranke kot subjekta na trgu. Zato aktivnosti tožene stranke v smeri prodaje rulet v času, ko je le-ta skladno s pogodbo že podala odstopno izjavo in si je morala začeti zagotavljati druge kupce svojih proizvodov, upoštevaje pri tem še rok izdelave rulet (45 - 60 dni), ni mogoče šteti za kršitev pogodbene pravice tožeče stranke do ekskluzivne prodaje rulet.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - pravnomočnost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravočasen, če je podan znotraj objektivnega roka od nastopa zamude in ni odločilno dejstvo, da je toženka šele z vročitvijo zamudne sodbe, kar se je zgodilo po preteku objektivnega roka od zamude za vložitev odgovora na tožbo, izvedela, da je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Odločilno je dejstvo o pričetku teka objektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je pričel teči od dneva zamude za vložitev odgovora na tožbo.
Tožeča stranka izpodbija obe vrsti (glede istega zneska) sklenjenih asignacijskih pogodb, torej tiste, v katerih kot asignatar nastopa tožena stranka in asignacijske pogodbe, v katerih kot asignatar nastopajo izvajalci oziroma dobavitelji materiala. Do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika, ob izkazanih pogojih 125. člena ZPPSL, je lahko dejansko prišlo le z eno vrsto asignacijskih pogodb, ne pa z obema.
Za odločitev o predlogu tretjega za odlog izvršbe mora sodišče ugotavljati izkazanost pogojev, kot jih določa čl. 73 ZIZ in ne izkazanost pogojev po čl. 71 ZIZ.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 17, 24, 55, 17, 24, 55. ZPP člen 39, 39/2, 39, 39/2.
aktivna legitimacija - plačilo preživnine
Aktivno legitimiran za vložitev predloga za izterjavo preživnine je le preživninski upravičenec, katerega terjatev izhaja iz izvršljivega izvršilnega naslova. To je takrat še mladoletni otrok, ne pa njegova mati, ki je zgolj zakonita zastopnica in ki ni izkazala prehoda terjatve nanjo.
Oporo za sklepanje, da mora biti neresnična vsebina ali ponarejena listina ugotavljana v kazenskem postopku, izhaja iz 4. točke 396. člena ZPP.
V 4. točki 396. člena ZPP je torej predvideno, da se v zvezi z obnovitvenim razlogom po 6. točki 394. člena ZPP vsaj poizkuša izvesti kazenski postopek.
Drugostopenjsko sodišče razume obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena tako, da je ta podan le v primeru, če predlagatelj (tožena stranka) ni mogel vedeti za določena dejstva ali pa tedaj ni imel možnosti uporabiti določenih dokazov, ker tudi zanje ni vedel.
Okoliščine pred pravdo, če bi iz njih izhajala nepotrebnost vložene tožbe, ker naj tožena stranka ne bi dala tožeči stranki povoda zanjo, bi lahko narekovale odločitev o stroških postopka, ki ne bi bila v skladu s kriteriji iz čl. 154 ZPP, če bi tožena stranka v odgovorih na pritožbo pripoznala tožbeni zahtevek.