Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
Vročitev po 141. členu ZPP, ki določa način vročanja s posledico fikcije vročitve, pride v poštev le, če naslovnik tam dejansko živi, če pa je, kot v konkretnem primeru, stranka pred tem dejansko bivališče spremenila, fiktivna vročitev tožbe na tak način kot se je ravnalo, ni možna.
Z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki z dne 15.4.1999, je bil spremenjen v M.O.K. način plačevanja odvoza smeti tako, da merilo ni bilo več površina stanovanjske oz. poslovne površine, ampak po 3. odst. 34. člena tega Odloka volumen posode, ki jo za odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja občan.
nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.
S tem ko je obt. pri opravljanju gospodarske dejavnosti oškodovanima vseskozi, tudi po tem, ko je zašel v likvidnostne težave katerih obseg je bil takšen da izdobavljenega blaga ni več mogel plačati, trdil da bo blago plačal, je ravnal v goljufivem namenu kar pomeni, da so v njegovem ravnanju podani tako objektivni kot subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.
trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - velika malomarnost
Obstoj krivde se pri civilni odškodninski odgovornosti v skladu s 1. odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika domneva. V primeru iz 86. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ko je za utemeljitev odškodninske podlage zahtevana kvalificirana oblika krivde, pa je na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna oblika krivde.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje pogodbe o zaposlitvi
Kljub temu da se pogodba o zaposlitvi za določen čas deset let z vojaško osebo lahko podaljša, to ne pomeni, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi dolžna podaljšati. Ker tožniku, ki je sicer izpolnjeval vse zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta, pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna podaljšati, mu je z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, delovno razmerje zakonito prenehalo.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo v tistem delu, ko je sprejelo odločitev, da če pogodba ni bila sklenjena, tudi nična ne more biti. O spornem pogodbenem razmerju obstaja pisna listina, ki je že imela pravne učinke ali bi jih lahko imela, zato jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe vendarle spraviti s sveta na takšen način, da sodišče ugotovi njeno ničnost.
pravna oseba - procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - podelitev pooblastila za zastopanje pravne osebe
Tožeča stranka je pravna oseba, zato nima pravdne sposobnosti in jo zastopa njen zakoniti zastopnik (78. čl. ZPP). Slednji pa lahko opravlja pravdna dejanja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu (1. odst. 79. čl. ZPP). Iz navedenih določb izhaja, da je zakoniti zastopnik tisti, ki podeli pooblastilo za zastopanje.
Ker je zdravnik tožnici v času bolniškega staleža dovolil proste izhode, vključno z daljšimi sprehodi in nabavo življenjskih potrebščin v trgovini, ni mogoče šteti, da je s tem, da je z avtomobilom vozila otroka v šolo in iz šole, ravnala v nasprotju z navodili zdravnika. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
premoženjska škoda - izgubljeni dobiček (zaslužek) - odškodnina - ugovor prenehanja obveznosti - trditveno in dokazno breme - zavarovalnina - totalna škoda
Neutemeljena je pritožba glede tistega dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na znesek 5.300.889,00 SIT, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ga je tožena stranka plačala. Dejstvo namreč je, da je tožena stranka dokazala, da je ta znesek plačan, navedla pa je tudi, kateri posamezni zneski so za posamezne vrste škode plačani. Stališče tožeče stranke, da bi morala tožena stranka sedaj dokazovati, katero škodo je plačala, ni utemeljeno. S tem, da je tožena stranka dokazala plačilo celotnega zneska 5.300.889,00 SIT in da je v okviru tega zneska navedla, za katere vrste škode se plačilo opravlja, je svojo dolžnost v tem delu opravila in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2, 394/3. ZIZ člen 55, 55/1-12.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovarjanje prehodu obveznosti na družbenike - vpliv na poslovanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod
Ne drži trditev pritožnikov, češ da bi moral upnik vložiti tožbo, s katero bi dokazal prehod obveznosti ne družbenika, saj sta dolžnika tudi v predmetnem postopku imela možnost uveljaviti, da obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega zoper družbo, ni prešla nanju (ugovorni razlog iz 12. tč. 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina
Tožnica je denar najprej vzela iz torbice oškodovanke in ga nato, ker je bila pri dejanju opažena, vrnila. Kljub vrnitvi denarja je s tem, ko je denar ločila od ostalih predmetov in ga vzela z namenom, da si ga prilasti, izpolnila vse znake kaznivega dejanja tatvine. Na podlagi tega dejanja ji je tožena stranka tudi utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
obvezno zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - delovno razmerje - družbeništvo
Tožnik je kot edini družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (fizična oseba, delavec) sklenil delovno razmerje z družbo (pravna oseba, delodajalec), tako da izpolnjuje pogoje za za obvezno zavarovanje iz delovnega razmerja in iz naslova družbeništva. Obvezno se zavaruje iz naslova delovnega razmerja, ker je ta podlaga v zakonu navedena pred zavarovanjem iz naslova družbeništva.
ZOR člen 379, 388, 392, 392/2, 392/5, 379, 388, 392, 392/2, 392/5.
zastaranje terjatve
S pravnomočno sodbo ugotovljena terjatev je judikatna terjatev, tudi s pravnomočnim sklepom o izvršbi ugotovljeni in dolžniku naloženi v plačilo izvršilni stroški izvršbe, ki je bila ugotovljena zaradi realizacije,so judikatna terjatev. Z vložitvijo predloga za izvršbo se pretrga zastaranje terjatve in začne zastaranje ponovno teči s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, če je bila ta ustavljena zaradi realizacije (in niso bila razveljavljena opravljena izvršilna dejanja).
Uporaba čl. 104 ZNP za situacije, ko predlagatelj umakne predlog za vrnitev odvzetega (podržavljenega) premoženja, ker na podlagi tekom postopka pridobljenih dokazov presodi, da s svojim zahtevkom v postopku ne bo uspel, ni primerna. V tem primeru je za odločitev o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca primerna uporaba določbe 5. odst. 35. čl. ZNP.
ZZad člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZZK člen 101, 101. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2, 269, 269/1, 9, 28, 43, 43/2, 269, 269/1. ZZK-1 člen 243, 243.
izbrisna tožba - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Izhajajoč iz dejstva vknjižbe lastninske pravice na spornih nepremičninah na toženo stranko po uveljavitvi Zakona o zadrugah, je pravno sredstvo zoper pridobitev lastninske pravice na ime tožene stranke izbrisna tožba (101. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, oziroma 243. člen sedaj veljavnega ZZK-1), ne pa tožba na ugotovitev lastninske pravice.