Slabši finančni položaj, v katerem se je znašel dolžnik, in njegova skrb za še drugega mladoletnega otroka ne predstavljata ugovornega razloga iz 55. čl. ZIZ.
ZST člen 34, 34/1, 35, 35/3, 34, 34/1, 35, 35/3. ZPP člen 18, 18.
vrnitev sodne takse - sodna pristojnost
Zahteva za vrnitev plačane sodne takse se vloži pri sodišču, sodišče zahtevo posreduje pristojnemu davčnemu uradu, ki o zahtevi odloči, za odločitev o zahtevi torej ni pristojno sodišče.
pogodba v korist tretjega - pridobitev terjatve po beneficiarju
Ni izključeno, da gre v tem primeru za pogodbo v korist tretjega. Če bi se takšna pravna kvalifikacija izkazala v novem postopku za pravilno, bi kazalo upoštevati določilo 1. odstavka 126. čl. OZ, po katerem izpolnitev lahko zahteva (tudi) tretja oseba oziroma pogodbeni upravičenec. V teoriji je uveljavljeno stališče, po katerem pravica, dogovorjena v korist tretjega, priraste v načelu v upravičenčevo premoženje že s samo sklenitvijo pogodbe v korist tretjega (arg. 1. odst. 126. čl. OZ; Ada Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, redaktorja Miha Juhart in Nina Plavšak, 1.knjiga, stran 659). Tako za pridobitev terjatve (zahtevka) niti ni potrebno upravičenčevo sodelovanje pri sklepanju oziroma njegovo naknadno akceptiranje pogodbenih določil.
V konkretni zadevi odškodnina po 73. členu ZDen obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo.
Izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v stroškovnem delu ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nobenih razlogov na katerih bi temeljila sprejeta odločitev.
stvarna pristojnost - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta
Pri nedenarnem tožbenem zahtevku je navedba vrednost spornega predmeta v dispoziciji tožeče stranke, zato je odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi. Posledice zmotno navedene vrednosti spornega predmeta v tožbi zadevajo tožečo stranko, dejstvo o preveč plačani sodni taksi pa ni odločilno za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča.
ZVZD člen 33, 33. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - odklonitev dela
Čeprav je tožnica odklonila odrejeno delo in s tem zavestno kršila svoje delovne obveznosti, njeno ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je delo odklonila v okoliščinah, ki opravičujejo njeno ravnanje glede na njeno zdravstveno stanje in ugotovljeno nezmožnost za delo na delovnem mestu, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 6, 20, 6, 20.
motenje posesti - protipravnost
Toženka ni trdila, da bi za postavitev ograje pridobila zakonito gradbeno dovoljenje, je pa trdila, da ga ne potrebuje, saj gre za enostaven objekt. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da to sicer drži, obenem pa se je (po oceni pritožbenega sodišča pravilno) oprlo na določbo 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki določa, da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj pol metra, če je odmik manjši, pa morajo lastniki sosednjih zemljišč dati soglasje. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki izhaja iz ogleda in fotografij, da ograja ni bila oddaljena pol metra od obeh sosednjih zemljišč, medtem ko dejstva, da bi pridobila soglasje mejašev, toženka ni niti zatrjevala, je v celoti pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je njeno ravnanje protipravno.
objektivna sprememba tožbe - tožba zoper zavarovalnico iz dveh različnih zavarovalnih razmerij (dva različna zavarovanca) iz istega škodnega dogodka
Res gre v spornem primeru za en sam škodni dogodek, ki ga opredeljujejo sledeče okoliščine, ki so bistvenega pravnega pomena, in sicer da je dne 13.12.2002 tožnik padel na podestu pred vhodom v stanovanjsko hišo na naslovu C. 1. a. 11, K., in si poškodoval levo roko. Kljub temu pa gre za objektivno spremembo tožbe in so nasprotne ugotovitve prvostopnega sodišča procesno nepravilne. S prvim tožbenim zahtevkom tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper toženo stranko kot odgovornostno zavarovalnico, pri kateri je imel v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost tožnikov delodajalec za škodo delavcem nastalo pri delu. Z drugim tožbenim zahtevkom pa tožnik uperja svoj zahtevek zoper toženo stranko kot odgovornostno zavarovalnico drugega zavarovanca - upravnika in etažnih lastnikov stanovanjske stavbe. V prvi tožbi se tožnik sklicuje na objektivno odgovornost svojega delodajalca, ker naj bi se poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti in njegovo krivdno odgovornost, ker naj mu ne bi preskrbel primerne obutve in je zato padel na drseči površini. V drugi tožbi, katero tožnik sicer tudi posebej opredeli in postavi samostojne tožbene zahtevke (glej pripravljalno vlogo z dne 4.4.2005 na list štev. 13 v spisu), pa zatrjuje krivdno odgovornost navedenih drugih zavarovancev tožene stranke, katerih odgovornost je zavarovana s samostojno drugo zavarovalno pogodbo, pri čemer očita premajhno skrbnost zavarovancev v zvezi s čiščenjem snega pred stanovanjsko hišo. Gre torej za dve povsem različni trditveni podlagi, ko se zatrjuje različna, na drugačnih dejanskih okoliščinah utemeljevana odgovornost dveh različnih subjektov, čigar odgovornost za škodo drugim je zavarovana z dvema različnima pogodbenima razmerjema.
predmet izvršbe - izvršba na gozdna drevesa - zakonske omejitve - režim poseka
Po čl. 32 ZIZ je možno predlagati izvršbo s posekom stoječih dreves v gozdu (etat). Upoštevati pa je treba predpise, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi. Ugotoviti je treba, ali je režim poseka prost, ali pa je za posek potrebno upravno dovoljenje, ali soglasje pristojnega organa, ali službe. Režim poseka mora zatrjevati upnik.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4. OZ člen 190, 190/3, 190, 190/3. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev - delovno razmerje
Za določitev stvarne pristojnosti je bistveno to, da zahtevani zneski izvirajo iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, saj so v času izplačila predstavljali obveznost tožeče stranke kot delodajalca do izplačila oziroma pravico tožene stranke kot delavke do prejema plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, sedaj pa ti zneski predstavljajo neupravičeno obogatitev tožene stranke na račun njenih pravic v času domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Tožeča stranka pa s tožbo zahteva tudi povrnitev plač, ki jih je izplačala toženi stranki na podlagi dejanskega obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama in obojestranske realizacije pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v obdobju od avgusta pa do novembra 2004.
Vsi s tožbo zahtevani zneski se tako nanašajo na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja. Za odločanje o sporih o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa so pristojna delovna sodišča (točka b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1).
ZOR člen 897, 919, 940, 941, 897, 919, 940, 941. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stroški pravdnega postopka - izvensodna poravnava - umik tožbe - zahteva za povrnitev stroškov
Iz določb Zakona o obligacijskih razmerjih o zavarovanju izhaja obveznost zavarovalnice, da v primeru zavarovanja odgovornosti plača oškodovancu odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Zavarovalnica je s sklenitvijo izvensodne poravnave in plačilom odškodnine ravnala v imenu prvega toženca, zato je potrebno šteti, da je odškodnino plačal prvi toženec sam.
Demper je nevarna stvar, ker gre za težko motorno vozilo, ki se, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, vozi tam, kjer delavci delajo, slednjim pa je celo dovoljeno prevažanje s tem delovnim strojem, pod pogojem, da se vozijo v kabini. Prisotnost takega stroja/vozila, ko je v obratovanju (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vozilo sicer stalo, je pa obratovalo), v delovnem okolju vsekakor predstavlja táko povečano nevarnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost.
Za utemeljitev odgovornosti tožene stranke zadostuje že sklep, da je demper nevarna stvar, medtem ko so druge okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče, lahko pomembne le pri pretresanju tožnikovega soprispevka k nastali škodi. Ob ugotovljenem dejstvu, ki ga pritožnika ne izpodbijata (tožena stranka pa ga v pritožbi celo izrecno priznava), da so se delavci lahko vozili v kabini demperja, ter prav tako neizpodbijanih ugotovitvah, da je demper, v trenutku, ko se je tožnik pričel vzpenjati nanj, stal, tožnik pa je bil namenjen v njegovo kabino in se ni imel namena voziti izven nje, za ta škodni dogodek ni mogoče reči, da je za toženo stranko nepričakovan oziroma nepredvidljiv, tožencu pa ni mogoče očitati ne protipravnosti ne krivde, tj. elementov, ki bi omogočala presojo njegovega prispevka k nastali škodi. Drugi sklop okoliščin, ki so povezane z nastankom tožnikove škode, pa se nanaša na podlago, na tla, kjer je tožniku spodrsnilo. Za voznika demperja (točneje za toženo stranko kot imetnico nevarne stvari) je dogodek, da se nekdo nenadoma znajde pod kolesom vozila, in sicer z njegove zadnje strani, morda res lahko nepredvidljiv in nepričakovan, če ga obravnavamo ločeno in ne glede na ostale dejavnike škodnega dogodka. Ob tehtanju vseh okoliščin primera pa se pokaže, da je vzrok za tožnikov padec pod demper neočiščena podlaga delovišča, za kar je odgovorna tožena stranka, ki je s tem svojim ravnanjem povzročila, da je nevarna stvar postala še bolj nevarna oziroma, povedano drugače, zaradi opustitve varstvenih ukrepov ni zmanjšala/odpravila možnosti nastanka škode, ki izvirajo iz delovanja nevarne stvari. Očitek, ki jo v pritožbi izraža druga tožena stranka, da bi moral tožnik računati s tem, da je podlaga zaledenela, pa po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljen, saj je tožnikova krivda ne dosega niti stopnje nezavestne malomarnosti. Zahteva, da bi se tožnik ob vzpenjanju na demper moral in mogel zavedati, da so tla lahko spolzka, ter da mu zato lahko spodrsne in pade pod demper, je po oceni pritožbenega sodišča pretirana, saj od tožnika terja, da bi moral računati tudi z dogodki, ki jih je mogoče pripisati (le) naključju.
ZPP člen 358, 358/2, 358/4, 358, 358/2, 358/4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 93, 93/1, 93/1, 93, 60/2-3, 60/2, 60.
pravica do dela s krajšim delovnim časom - pravica do delne invalidske pokojnine - posredno izveden dokaz - pisno izvedensko mnenje - sprememba sodbe
Sodni izvedenec je mnenje podal pisno (in ne ustno), zaradi česar gre za posredno izveden dokaz, ki pa ga je sodišče prve stopnje presojalo zmotno in na njegovi podlagi napravilo napačen materialnopravni sklep, da je pri tožniku podana II. kategorija invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 358. člena ZPP spremenilo.
Določba 1. odstavka 93. člena ZPIZ-1 se je spremenila šele z novelo ZPIZ-1E, ki je pričela veljati s 1.1.2004. Po določbi v besedilu pred sprejemom ZPIZ-1E je imel namreč pravico do dela s krajšim delovnim časom - kar vtožuje tožnik - in do delne invalidske pokojnine le zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez poklicne rehabilitacije. Šele po 1.1.2004, torej po uveljavitvi novele ZPIZ-1E, sta bili navedeni pravici priznani tudi invalidu II. kategorije, pod pogojem, da je II. kategorija invalidnosti nastala po dopolnjenem 50. letu starosti.
ZZZPB člen 1, 1/3, 19, 19/1, 19/1-15. ZDR člen 114, 204, 204/3.
nadomestilo za čas brezposelnosti – odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Ker tožnik kot starejši delavec, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, ni zahteval ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem, je podan izključitveni razlog po 15. al. 19. čl. ZZZPB, kar pomeni, da nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti.
ZZZPB člen 56. Pravilnik o štipendiranju člen 6, 11, 11/1, 11/1-1, 11/2.
republiška štipendija – cenzus – dohodek na člana družine
Ker se v primeru uveljavljanja pravice do republiške štipendije upoštevajo dohodki v preteklem letu in sicer dohodki tistih družinskih članov, s katerimi je kandidat živel v preteklem koledarskem letu, sprememba stalno prijavljenega prebivališča tožnika v koledarskem letu vložitve vloge na odločanje o pravici do štipendije ne more vplivati.
Tožnik je imel po prenehanju zavarovanja na temelju delovnega razmerja kot poslovodja d.o.o. lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi samega zakona. Ker lastnost zavarovanca kot poslovodna oseba ni pogojevana s cenzusom, višina osnove za obračun dohodnine ni bistvena.
Če bi naj se nov dokaz v smislu določbe 10. tč. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko uporabil v prejšnjem postopku, bi moral takrat tudi obstajati. Dokaz, ki nastane pozneje, ni razlog za obnovo postopka.
Glede na ureditev iz 2. odst. 94. člena ZKP bi o tem, da je krivdno povzročene stroške privedbe, prevozne stroške in stroške zdravljenja dolžna plačati obdolženka, moralo sodišče odločiti v sodbi bodisi tako, da bi jih obdolženki naložilo v plačilo ali pa, da bi jih teh stroškov oprostilo.