plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
izločitev zapisnika - zaslišanje oškodovanca - mantalno prizadeta priča
V primerih, kadar se za pričo predlaga osebo, ki je mentalno prizadeta, je potrebno smiselno uporabljati določbo 3. odst. 236. čl. ZKP, ki se nanaša na zaslišanje mladoletnikov. Po navedeni določbi mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot pričo razen, če to zahteva sam obdolženec. Kolikor bi bilo ravnano v nasprotju s to določbo, pa se sodna odločba na tako izpovedbo v smislu 237. čl. ZKP ne sme opreti in gre torej v takem primeru za nedovoljen dokaz.
Sodišče prve stopnje je dolžno v primeru, ko ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da tožba ni popolna, to pomanjkljivost odpraviti tako, da stranko pozove, da tožbo dopolni.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da sta pravdni stranki sklenili družbeno pogodbo, na podlagi katere je prišlo do nastanka skupne lastnine, in gre pri tožbenem zahtevku za zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju, dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotavljalo odločilnih dejstev in v posledici tega sodba nima vseh razlogov, da bi se jo dalo preizkusiti. Stališče, da je z vložkom strank v nakup nastala skupna lastnina, ni pravilno. Sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vsebine dogovora pravdnih strank in kaj je bil končni cilj dogovora strank (namen - kavza) o pridobitvi nepremičnin.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Ker je tožnik z uveljavitvijo pravice do predčasne pokojnine pri tujem nosilcu vojaškega zavarovanja opravil izbiro v smislu 2. odst. 177. čl. ZPIZ-1, na podlagi iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji.
odškodninski zahtevek zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - prisilna poravnava dolžnika - datum obračuna terjatve
Sodišče bi moralo vrednost terjatve obračunati na dan začetka postopka prisilne poravnave. ZPPSL v 62. členu določa, da se višina terjatve, ki je osnova za uporabo odstotka znižanega poplačila terjatev, obračuna na datum začetka prisilne poravnave. To določbo je treba upoštevati tudi pri terjatvah, ki se sicer pozneje ugotovijo, vendar nanje učinkuje prisilna poravnava (glej N. Plavšak, komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana1997, str. 175). Tožnik namreč ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je v postopku prisilne poravnave prišlo do drugačnega dogovora.
Ker se je dedinja M.R. k dedovanju nujnega deleža priglasila, njene potomke, to je pritožnice, nimajo v tem zapuščinskem postopku nobenih pravic. Ker nimajo pravic, je njihova pritožba nedovoljena. Dedni dogovor, da prejme nujna dedinja za 1/6 zapuščine v naravi 1/2 nepremičnine 1772 k.o. I. predstavlja dogovor o načinu delitve zapuščine. Takšen dedni dogovor sodišče povzame v sklep o dedovanju le, če so ga vsi dediči sporazumno dogovorili. Namesto dediča sicer lahko v postopku sodeluje tudi njegov pooblaščenec, če ima za to posebno pooblastilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sprememba delodajalca
Če gre za prenos kadrovske funkcije na drugo pravno osebo, ki ustreza institutu spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR, ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebno je šteti, da se delovno razmerje prevzetega delavca nadaljuje pri delodajalcu prevzemniku. Dejstvo, da pripojitev tožene stranke ni imela formalizirane oblike ne pomeni, da ne gre za spremembo delodajalca. Morebitna odsotnost pogodbenega temelja za prenos kadrovske funkcije ne prepreči ugotovitve obstoja dejanskega stanu prenosa dejavnosti.
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba preveriti pravočasnost podane odpovedi, pri čemer začetka subjektivnega roka ni mogoče vezati na datum spremembe akta o sistemizaciji. Ni odločilno, kdaj je bilo delovno mesto tožnice formalno ukinjeno, ampak kdaj je bila tožena stranka dokončno seznanjena s tem, da zaradi prenosa kadrovske funkcije njenega dela ne bo več potrebovala.
Čeprav je šlo za zapleteno dejansko stanje, je senat za mladoletnike odločil na seji senata.
Ker se na seji dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, kadar gre za zapleteno dejansko stanje, čeprav ni izrečen zavodski ukrep ali kazen.
ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 76, 76/1, 76/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
ustavitev izvršilnega postopka - stečaj samostojnega podjetnika - sposobnost biti stranka - neodpravljiva pomanjkljivost
Če je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom - zaključen stečajni postopek, upnik pa izterjuje terjatev, ki je nastala v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, je treba izvršilni postopek ustaviti in razveljaviti morebiti opravljena izvršilna dejanja.
Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.
V fazi, ko je bil po opravljeni javni dražbi za nepremičnino ugotovljen najboljši ponudnik in pridobljena odobritev za prodajo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, bi razveljavitev izvršilnih dejanj vsled umika predloga za izvršbo prizadela kupčeve pridobljene pravice.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".