redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – seznanitev z odpovednim razlogom – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z odpovednim razlogom seznanila najkasneje tedaj, ko je tožnici podala pisno obvestilo o možnosti odpovedi, kar pomeni, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita le, če bi jo podala v nadaljnjih tridesetih dneh.
inventivni predlog - nagrada - stečajni postopek - prijava terjatev - zamudne obresti
Tožnik je predhodno pri svojem delodajalcu prijavil inventivne predloge, ki po pristojnih organih niso bili obravnavani. Ker so se ti inventivni predlogi uporabljali v proizvodnji, je kljub temu upravičen do nagrade. Njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja v stečaju prerekane terjatve za plačilo nagrade je utemeljen.
Ni utemeljen obrestni tožbeni zahtevek, saj tožnik obresti v stečajno maso ni prijavil.
razrešitev – direktor družbe – utemeljen razlog – odpravnina
Zgolj pomanjkljivo pripravljen sanacijski program ni dovolj tehten razlog za razrešitev s funkcije direktorja. Ker tožena stranka tako ni dokazala utemeljenosti razrešitve, ima tožnik pravico do odpravnine, kot je bila za ta primer dogovorjena z individualno pogodbo o zaposlitvi.
ZSPJS člen 17, 17/2, 52/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije člen 26, 26/1.
odločba o napredovanju – sodno varstvo
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev odločbe tožene stranke o zavrženju (prepoznega) ugovora gre za presojo pravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar je treba sprejeti meritorno odločitev.
Ker je meja sporna med zemljišči, ki so v zasebni lasti in javno potjo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pomeni v katastru vrisana meja javne poti močnejšo pravico, saj se meje javne poti ne da premakniti zaradi drugačnega izvajanja posesti in še manj po pravični oceni.
Ker je izračun pokojnine priložen in ker tožnik izračuna z ničemer natančno ne izpodbija, ampak podaja le splošne navedbe o nepravilnosti in neobrazloženosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja, saj v pravilnost izračuna, ki temelji na podatkih matične evidence, ni utemeljenih dvomov.
ZGD člen 416, 416/2, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4.
sprememba družbenika v d.o.o. - izstop iz d.o.o. - spremembe v osnovnem kapitalu – prenos poslovnega deleža – pogodba v obliki notarskega zapisa
1. Do spremembe družbenika v d.o.o. lahko pride na različne načine: z izstopom, s prenosom poslovnega deleža ali z izključitvijo. Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika. V treh mesecih po izstopu oz. izključitvi pa morajo drugi družbeniki za znesek poslovnega deleža, ki je prenehal, sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža. Na podlagi predloženih listinskih dokazov ni mogoče zaključiti, da bi novi družbeniki namesto prejšnjih vplačali nove osnovne vložke in tako ohranili osnovni kapital družbe. To nadalje pomeni, da do sprememb v osnovnem kapitalu sploh ni prišlo in da prvi dolžnik ni uspel dokazati, da bi iz družbe izstopil na način, kot je določal takrat veljavni ZGD. Če ni prišlo do izstopa, pa se je osnovni kapital lahko ohranil le tako, da so prejšnji družbeniki na nove svoj poslovni delež prenesli.
2. Z izjavo volje brez predpisane obličnosti, ni moglo priti do veljavne spremembe družbenika.
razveljavitev sklepa o izvršbi - zavrženje predloga za izvršbo - potek roka za popravo
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preuranjeno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo upnikov predlog za izvršbo, saj se rok za popravo predloga za izvršbo, ki mu ga je določilo s posebnim sklepom, še ni iztekel.
1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev". Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.
2. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka.
kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.
Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da lahko tožnice demenco pokojne dokazujejo s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo vse dokaze in uporabilo vsa štiri predlagana dokazna sredstva, vendar je v obrazložitvi sodbe zapisalo: "sodišče samo ni strokovno usposobljeno, da bi na podlagi nasprotujočih si izpovedb strank in zaslišanih prič, ki so bile v določenem stiku s pokojno (sorodniki, sosedje, frizerka, znanci ipd.), ocenilo, kakšno je bilo duševno stanje pokojne, zato se je povsem oprlo na izvedeniški mnenji psihiatrične stroke". S tem zapisom je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dokaznemu sredstvu "izvedenci" neutemeljeno podelilo večjo vlogo kot ostalim dokaznim sredstvom (zaslišanje strank in prič ter vpogled listin), taka dokazna ocena pa predstavlja kršitev določbe 8. člena ZPP, ki jo uveljavljajo tožnice.
Za ugotovitev dejstva, da je bila pokojna gotovo dementna leta 1998, ko je diagnoza zapisana v pokojničinem zdravstvenem kartonu, sodišče izvedenca ne potrebuje, saj za to zadostuje vpogled v listino - zdravstveni karton. Izvedenca sodišče postavi takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. In ravno tak primer je obravnavani, saj iz prvega zdravstvenega kartona, ki se nanaša na kritično obdobje, brez ustreznega strokovnega znanja ni mogoče razbrati, ali je bila pokojna dementna že v času preklica oporoke ali ne.
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
Odločba tožene stranke v delu, v katerem določa, da tožniku preneha delovno razmerje zaradi upokojitve, je zakonita, saj je bila izdana na podlagi tožnikove zahteve za starostno oziroma predčasno upokojitev oziroma na podlagi njegove pobude po tem, ko je izpolnil pogoje za upokojitev po 2. odstavku 108. člena ZObr.
Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi po trditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
regulacijska začasna odredba – nevarnost uporabe sile – konkretna fizična prisila oziroma grožnja
Res je, da grozečega nasilja ne predstavlja že vsako protipravno ravnanje nasprotne stranke. Vendar pa je treba upoštevati, da za izdajo začasne odredbe upniku ni potrebno dokazati, da je dolžnik proti njemu že uporabil silo, pač pa zadostuje, da dokaže okoliščine, da nevarnost uporabe sile zoper upnika resno grozi. Obstajati mora torej nevarnost uporabe konkretne fizične prisile ali grožnje.