V primeru izpodbijanja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje po 7. odstavku 88. člena ZObr direktno sodno varstvo ni dovoljeno, saj mora po 100. a členu ZObr delavec predhodno vložiti ugovor pri delodajalcu (t.i. notranja pot). Če z odločitvijo ni zadovoljen oziroma v primeru molka, pa lahko v 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Tožba, vložena direktno na sodišče, ne da bi delavec predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu, ni dopustna in se zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.
Pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora biti znano komu je obdolženi poslano listino predložil.
inventivni predlog - nagrada - stečajni postopek - prijava terjatev - zamudne obresti
Tožnik je predhodno pri svojem delodajalcu prijavil inventivne predloge, ki po pristojnih organih niso bili obravnavani. Ker so se ti inventivni predlogi uporabljali v proizvodnji, je kljub temu upravičen do nagrade. Njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja v stečaju prerekane terjatve za plačilo nagrade je utemeljen.
Ni utemeljen obrestni tožbeni zahtevek, saj tožnik obresti v stečajno maso ni prijavil.
Ker je meja sporna med zemljišči, ki so v zasebni lasti in javno potjo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pomeni v katastru vrisana meja javne poti močnejšo pravico, saj se meje javne poti ne da premakniti zaradi drugačnega izvajanja posesti in še manj po pravični oceni.
Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.
Sodišče prve stopnje je dolžno v primeru, ko ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da tožba ni popolna, to pomanjkljivost odpraviti tako, da stranko pozove, da tožbo dopolni.
ZSPJS člen 17, 17/2, 52/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije člen 26, 26/1.
odločba o napredovanju – sodno varstvo
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev odločbe tožene stranke o zavrženju (prepoznega) ugovora gre za presojo pravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar je treba sprejeti meritorno odločitev.
V fazi, ko je bil po opravljeni javni dražbi za nepremičnino ugotovljen najboljši ponudnik in pridobljena odobritev za prodajo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, bi razveljavitev izvršilnih dejanj vsled umika predloga za izvršbo prizadela kupčeve pridobljene pravice.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
izločitev zapisnika - zaslišanje oškodovanca - mantalno prizadeta priča
V primerih, kadar se za pričo predlaga osebo, ki je mentalno prizadeta, je potrebno smiselno uporabljati določbo 3. odst. 236. čl. ZKP, ki se nanaša na zaslišanje mladoletnikov. Po navedeni določbi mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot pričo razen, če to zahteva sam obdolženec. Kolikor bi bilo ravnano v nasprotju s to določbo, pa se sodna odločba na tako izpovedbo v smislu 237. čl. ZKP ne sme opreti in gre torej v takem primeru za nedovoljen dokaz.
Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi po trditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.
Ker je izračun pokojnine priložen in ker tožnik izračuna z ničemer natančno ne izpodbija, ampak podaja le splošne navedbe o nepravilnosti in neobrazloženosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja, saj v pravilnost izračuna, ki temelji na podatkih matične evidence, ni utemeljenih dvomov.
kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Ker je tožnik z uveljavitvijo pravice do predčasne pokojnine pri tujem nosilcu vojaškega zavarovanja opravil izbiro v smislu 2. odst. 177. čl. ZPIZ-1, na podlagi iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji.
regulacijska začasna odredba – nevarnost uporabe sile – konkretna fizična prisila oziroma grožnja
Res je, da grozečega nasilja ne predstavlja že vsako protipravno ravnanje nasprotne stranke. Vendar pa je treba upoštevati, da za izdajo začasne odredbe upniku ni potrebno dokazati, da je dolžnik proti njemu že uporabil silo, pač pa zadostuje, da dokaže okoliščine, da nevarnost uporabe sile zoper upnika resno grozi. Obstajati mora torej nevarnost uporabe konkretne fizične prisile ali grožnje.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da sta pravdni stranki sklenili družbeno pogodbo, na podlagi katere je prišlo do nastanka skupne lastnine, in gre pri tožbenem zahtevku za zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju, dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotavljalo odločilnih dejstev in v posledici tega sodba nima vseh razlogov, da bi se jo dalo preizkusiti. Stališče, da je z vložkom strank v nakup nastala skupna lastnina, ni pravilno. Sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vsebine dogovora pravdnih strank in kaj je bil končni cilj dogovora strank (namen - kavza) o pridobitvi nepremičnin.