ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205, 205/1, 208, 205, 205/1, 208.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - prekinitev postopka
Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi bila odločitev sodišča prve stopnje, da se bo sojenje opravilo v nenavzočnosti tožene stranke, posledica nezakonitega postopanja sodišča. Ravnanje sodišča torej ni bilo nezakonito, posledično temu pa tudi ni moglo priti do kršitve kontradiktornosti postopka.
Tožena stranka z uporabo celotnega stanovanja krši tožničino pravico do uporabe te nepremičnine, kot enega od elementov lastninske pravice in že ta kršitev predstavlja prikrajšanje, korist tožencev pa je v brezplačni uporabi celega stanovanja brez pravne podlage7. V situaciji, ko je toženec s svojim ravnanjem dejansko spremenil način uporabe stanovanja, bi bila njegova obveznost, da tožnici izroči nove ključe in ji na ta način omogoči nadaljnjo souporabo stanovanja, ne pa obveznost tožnice, da od njega zahteva ključe.
varnostni pregled vozila - zakonitost odredbe o pregledu
Varnostni pregled po 41. členu ZPol sledi prijetju in je njegov sestavni del, medtem ko gre pri varnostnem pregledu po 38. členu ZPol za samostojno policijsko pooblastilo, ki se izvaja neodvisno od drugih pooblastil. Verjetnost napada ali samopoškodovanja se zato v primeru prvega (lahko) domneva, pri drugem pa mora biti predhodno ugotovljena.
Po določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – krivda – dokazno breme
Tožnik ni izpolnil svoje delovne obveznosti, zaradi česar mu je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Dokazno breme, da krivda za neizpolnitev nalog ni bila na njegovi strani, je bila na tožniku, saj se izraža kot subjektivni odnos storilca do kršitve, kar lahko izkaže le storilec (tožnik) sam. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik očitano nalogo sposoben opraviti in da se je svojih obveznosti zavedal, kot tudi posledic svojega ravnanja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – rok za sodno varstvo
Subjektivni rok enega leta in objektivni rok treh let sta določena v splošnih predpisih obligacijskega prava in prideta v poštev v primeru uveljavljanja izpodbojnosti sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Drugačni roki za sodno varstvo so namreč po 14. členu ZDR določeni le za uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka bi morala ob poteku časa, določenega za izpolnitev pogojev za pridobitev izobrazbe, tožnici odpovedati pogodbo o zaposlitvi na veljavni pravni podlagi, saj v tem primeru ne pride do avtomatičnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.
družinska pokojnina – podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine – prekinitev šolanja
Ker tožnica ni dokazala, da je zaradi bolezni oziroma zdravstvenih težav po prometni nesreči prekinila šolanje na podiplomskem študiju, ni upravičena do podaljšanja pravice do prejemanja družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti.
ZGD-1 člen 305, 390, 390/4, 397, 305, 390, 390/4, 397.
ničnost sklepov skupščine - manjšinski delničarji - javni red in morala
Ničen je tisti sklep skupščine, ki je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; presoja se torej vsebina sklepa samega, ne pa okoliščine v katerih je bil sklep izglasovan ali namen in motivi, ki so delničarje vodili do sprejema takšnega sklepa. Sodišče prve stopnje ima v tem delu prav, ko navaja, da v obravnavanem primeru iz vsebine spornega sklepa ni razvidno, v čem bi ta nasprotoval morali oz. javnemu redu. Gre za to, da je po zatrjevanju tožeče stranke z izpodbijanim sklepom skupščine tožena stranka razveljavila svoj sklep, ki je bil sprejet že na seji skupščine dne 30.6.2006 (in tedaj ni bil izpodbijan), da se del dobička uporabi za nagrado upravi (prvemu tožniku) v delnicah. Sama vsebina izpodbijanega sklepa torej ne kaže na nič drugega kot na to, da se razveljavi pred tem že sprejet sklep skupščine, njegova vsebina torej ni v nasprotju z moralo, ravno tako pa tudi ne z javnim redom.
Tudi zaradi obravnavanja v nenavzočnosti tožene stranke načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je imelo za tako ravnanje sodišče prve stopnje podlago v določbah 282. člena ZPP.
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
odgovornost družbenika - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
Za presojo ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe US št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 ni pomembno da družba v času, ko je tožena stranka postala njena družbenica, ni več poslovala, niti da je terjatev tožeče stranke do te družbe nastala že prej, temveč je pomembno, da je bila družba tedaj še živeča, da je bila tožena stranka prisotna v poslovanju te družbe in da ji je bilo finančno stanje ob vstopu v družbo poznano ter da je kot družbenica in zakonita zastopnica imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
pravica do pokojnine - pokojnina pod posebnimi pogoji - azbestni zakon
Kljub temu, da je tožnik delal v podjetju, v katerem se je v proizvodnih procesih uporabljal azbest, ni upravičen do pokojnine pod posebnimi pogoji, saj na dan izdaje odločbe tožene stranke, katere zakonitost se presoja, ni izpolnjeval kumulativno predpisanih pogojev 53 let starosti in 35 let pokojninske dobe.
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
ZST v 2. odst. 27. člena res določa, da je zoper sklep o odmeri sodne takse posebna pritožba dopustna le v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ravno za tak primer pa v konkretnem primeru gre: v fazi odmere takse za tožbo tožeči stranki pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari seveda (še) ni na voljo. Ravno v možnosti pritožbe tiči smisel izdaje odločbe o odmeri sodne takse (za tožbo).