pogodba o zaposlitvi za določen čas – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – sodna razveza – odškodnina – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo
Tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala zaradi katerega izmed zakonsko določenih razlogov, ampak mu je le zaključila delovno knjižico, kar ni zakonito.
Skupen namen pogodbenika je bil ta, da prevoznik opravi prevoze, naročnik pa mu jih plača. Glede na navedeno izjave tožene stranke o odpovedi vsem ugovorom, ni mogoče razlagati tako, da se je odpovedala tudi ugovoru neizpolnitve obveznosti.
Izvedenec ob takem stanju, ko ni zapisnika ali fotografij s kraja nesreče po dogodku, ne more in ne sme ugotavljati sam teh dejstev. To je vsekakor naloga sodišča, ki mora za izvedenca zbrati vso potrebno podlago, ki jo ta potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja.
V primeru, ko glavnega zahtevka ni več, tudi ni več mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče lahko odločilo o stroških postopka.
izvedensko mnenje pred pravdo – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Izvedensko mnenje, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca, ki ga je določilo sodišče po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če stranka s tem ne soglaša.
Ni pomembno ali je toženec dajal redarjem neposredna navodila ali ne. Delodajalec namreč po določbi 147. člena OZ odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kot bi ravnal sam (gre za obliko odgovornosti za drugega in ne za odgovornost za svoje ravnanje). Te odgovornosti se lahko oprosti le, če dokaže, da so delavci ravnali tako kot je treba. Ker so redarji očitno presegli svoje pristojnosti, torej niso ravnali kot je treba, in tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala s tem ravnanjem, odgovarja.
Obsojencu, ki bi obveznost naloženo mu v pogojni obsodbi lahko izpolnil, pa tega ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno preklicalo pogojno obsodbo in mu izreklo v njej določeno kazen zapora.
ureditev stikov – začasna odredba – otrokova korist
Teža razmer v družini, kazenski postopek zoper tožnika, zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, kjer je oškodovanka mladoletna M., obremenjujejo odnose mladoletnega otroka s tožnikom, zato je potrebno pri odločanju o stikih jasno ugotoviti ali so ti stiki v korist otroka in ne le, da stiki niso v njegovo škodo.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, saj upniku v obrazložitvi ni pojasnilo, zakaj od njega zahteva plačilo predujma za sodnega cenilca.
Toženec je bil sicer pravilno vabljen, vendar pa mu ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, kajti o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bilo odločeno, prav tako pa tudi sodišče prve stopnje uprave zaporov ni obvestilo, da naj toženca na glavno obravnavo pripeljejo. Ker tožencu torej ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
odškodninski spor - stranska intervencija - bolezen povezana z azbestom - pravni interes
Pravni interes je intervenientka izkazovala samo na podlagi določbe 12. člena ZPPPAI. Pritrditi je tožnici, da njen zahtevek temelji na splošnih pravilih o odgovornosti za škodo in da poklicna bolezen pri njej niti ni verificirana, kar pomeni, da RS ne more prevzeti subsidiarne odgovornosti za zatrjevano škodo, ki je predmet te pravde. Zato RS nima pravnega interesa, da v tej pravdi zmaga tožena stranka.
zastavna pogodba - sporazum o zastavi nepremičnine - hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da ugovori tožene stranke, da je terjatev prenehala zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom, družbo A., niso upoštevni, saj je toženka zemljiškoknjižna lastnica s hipoteko obremenjene nepremičnine, materialnopravno niso pravilni. Dejstvo je, da gre za zavarovano terjatev družbe A. d.o.o., zato obstoji obveza zastavnega dolžnika (ki ni dolžnik iz temeljnega razmerja), da dopusti poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine le, če terjatev obstoji.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena.
Obdolženi ni ravnal v silobranu, saj za to manjka osnovi element - protipraven napad nanj. Pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja pa ni potrebe po ločevanju zasebnih prostorov od poslovnih v isti hiši, saj se to kaznivo dejanje stori tako v tujem stanovanju kot v drugih zaprtih prostorih, tudi poslovnih.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001733
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
neupravičen promet z mamili - konkreten dejanski stan - nedovoljen dokaz
Ni nedovoljen dokaz zaseženo mamilo katerega so policisti v vozilu zaznali pri pregledu dodatne opreme do katerega so upravičeni po čl. 11 Zakona o varnosti cestnega prometa. S tem so nastali razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar so morali ravnati po I. odst. 148. čl. ZP. Čeprav je bila kasneje opravljena preiskava avtomobila po odredbi preiskovalnega sodnika, je bila tudi ta zakonita saj je bilo kljub napačni navedbi reg. tš. vozila to označeno tako, da ni moglo priti do pomote. Dejstvo da je mamilo prevažal, njegova količina in zaznave policistov o njegovi takratni nervozi, pa dajejo tudi vso osnovo za trditev, da je obt. vedel kaj prevaža, da je to prepovedano in tudi čemu je namenjeno - nadaljnji prodaji.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001726
KZ člen 111, 112, 212, 212/1, 111, 112, 212, 212/1. ZKP člen 372, 372.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine
Kršitev kazenskega zakona iz 3. tč. 372. čl. ZKP, ki je podana s tem, da je kazenski pregon zoper obtoženca pred odločitvijo na drugi stopnji absolutno zastaral je sodišče druge stopnje odpravilo skladno z določbo 1. odst. 394. čl. ZKP tako, da je zoper obtoženca po določbi 4. točke 357 čl. ZKP izreklo zavrnilno sodbo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet - dolžnost posredovanja podatkov
Upnik, ki na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet (OPP), v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o OPP, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/4, 110, 110/1, 110/2, 110/4.
rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse
Rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse je podaljšljiv. Zato mora sodišče o predlogu stranke za podaljšanje tega roka odločiti s sklepom, sklep pa obrazložiti. Zoper sklep, s katerim je predlog zavrnjen, je dovoljena pritožba.