Ker je bilo o tožnikovemu ugovoru zoper prvostopni sklep odločeno po poteku šestmesečnega roka odkar je tožena stranka izvedela za kršitev in za osebo, ki je odgovorna za zakonitost poslovanja, je zastaralo vodenje disciplinskega postopka in je sklep o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonit.
Tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene.
Če stečajni upravitelj prizna prijavljeno terjatev delavca iz delovnega razmerja, ki je strošek stečajnega postopka (in je delavcu zato sploh ni bilo treba prijaviti v stečajno maso), takšno priznanje nima učinkov pravnomočno razsojene stvari. Če delavec te terjatve v stečajnem postopku ne dobi poplačane, ko zapade v plačilo, lahko vloži pri delovnem sodišču dajatveno tožbo za poplačilo te terjatve, o tej tožbi pa sodišče odloči z dajatveno sodbo.
Delavec je upravičen do pravic, ki jih določa ZJSRS, tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja po novem ZDR. Za te terjatve do delodajalca - stečajnega dolžnika, ki so nastale po začetku stečajnega postopka v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja po novem ZDR (plača in odpravnina - stroški stečajnega postopka), velja, da se poplačajo v celoti, saj ni tehtnega razloga, da bi bil delavec v slabšem položaju od delavca, ki so mu te terjatve nastale do začetka stečajnega postopka.
Ločitveni upnik se poplača iz posebne stečajne mase, zato sodba, s katero je delavcu prisojena odpravnina po 107. členu ZDR in plača za obdobje po začetku stečajnega postopka (strošek stečajnega postopka), na pravico ločitvenega upnika do poplačila iz posebne stečajne mase ne vpliva (delavec se poplača iz stroškov splošne stečajne mase).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka po izdaji odpovedi storila vse, da bi jo odpravila (zaradi česar tožnica naj ne bi bila upravičena do reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), ni pravno upošteven razlog, zaradi katerega bi se sodba na podlagi pripoznave utemeljeno izpodbijala. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznala, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici priznalo reparacijo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - preživnina za polnoletnega otroka - preživninske zmožnosti zavezanca
Izdatek preživninskega zavezanca v zvezi z odplačevanjem potrošniškega posojila ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivale na višino njegove preživninske obveznosti do otroka.
denarna terjatev - zahteva za odpravo kršitev - stroški
Ker bi lahko tožnica svojo denarno terjatev uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ni upravičena do plačila odvetniških stroškov v zvezi z zahtevkom, ki ga je podala za izplačilo razlike v odpravnini pri toženi stranki.
nepremoženjska škoda - strah - dejansko stanje - pravno priznana škoda
Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju o trajanju in intenzivnosti primarnega in sekundarnega strahu, sodišče 1. stopnje z zavrnitvijo zahtevka za to obliko škode ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, temveč je zmotno uporabilo materialno pravo po določbi 179. čl. OZ. Dejansko stanje o trajanju in intenzivnosti prestanega strahu predstavlja okoliščine za pravno priznano škodo.
Sodišče prve stopnje je po temeljito izvedeni dokazni oceni (v skladu z 8. členom ZPP) zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožeče stranke svoje trditve, da je med pravdnimi strankami (oz. med pravnim prednikom tožečih strank in toženo stranko) obstajalo razmerje prodajne pogodbe, niso dokazale.
ZZZDR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
preživninska obveznost - izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov
Iz dolžničinih prilog je razvidno, da je dolžnica preživnino za upnika plačevala preko poštnih nakaznic, in kot naslovnika navajala upnika. S tem pa je svojo preživninsko obveznost izpolnjevala na drugačen način, kot je bilo določeno s prvo sodbo, saj je namesto na hranilno knjižico denar nakazovala preko poštnih nakaznic na upnika in njegovo sestro, kar pa nikakor ne more vplivati na dejstvo, da je upnica svojo obveznost izpolnjevala. Prva sodba sicer res določa plačevanje preživnine na hranilno knjižico, vendar pa zgolj drugačen način izpolnitve obveznosti ne more vplivati na dejstvo, da je svojo obveznost izpolnjevala, zaradi česar je le-ta skladno z določbo 1. odst. 270. čl. OZ tudi prenehala.
izvršilni naslov - sredstva izvršbe - določljiva terjatev - določljiva nepremičnina - uradni preizkus
Ker je glede na izvršilni naslov dolžnica dolžna dopustiti poplačilo terjatve le na svoji nepremičnini, ne more biti izvršba dovoljena tudi na njene premičnine.
KZ člen 270, 270. ZKP člen 76, 443, 76, 443, 76, 443.
kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja - nerazumljiva vloga
Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.
V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.
odmera takse za pritožbo - pritožba v dveh ločenih vlogah
Dejstvo, da je bila pritožba zoper isto odločbo vložena v dveh vlogah, s strani stranke same in pooblaščenca, ne more biti podlaga za dvakratno odmero takse.
OZ člen 131. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 člen 13, 13/IX.
nedopustno protipravno ravnanje - več vlagateljev - subvencija - ukrepi kmetijske politike
Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.
Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - oddaja priporočene pošiljke pošti - prepozna pritožba
V smislu omenjenega 2.odst. 87.čl. ZKP namreč ne zadošča, da je pošiljka poslana priporočeno, temveč mora biti kot taka oddana na pošti in kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz pritožbi priložene kuverte ne izhaja, da je bila ta oddana na pošti. Dokazno breme, da je pritožbo oddala priporočeno na pošti, pa je na strani pritožnice.
Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001774
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1.
kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - konkreten dejanski stan - pravica oškodovanca do pritožbe
Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, ker pa jo izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, je njegovo pritožbo šteti za nedovoljeno, ker jo je vložila oseba, ki do nje ni upravičena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
Ko se voznik približuje prehodu za pešce, je dolžan voziti tako, da omogoči pešcu varno prekoračitev vozišča, zaradi česar se mora prehodu približevati s takšno previdnostjo in hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko njega ogrožal pešce. Tega pa obdolženec kljub temu, da bi lahko peško pravočasno zaznal,če bi bil dovolj pozoren, ni storil, zaradi česar za razsodbo v tej zadevi ni odločilno, kdo od udeležencev se je v drugega prvi zaletel.
KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11. ZPol člen 3, 3-3, 3-3, 3.
napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja z napadom - čas izvršitve grožnje - izbira kazenske sankcije - odmera kazni
Določba 303. čl. KZ določa, da to kaznivo dejanje stori, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Pri tem je irelevantno, kdaj bi se napad izvršil. Za obstoj kaznivega dejanja namreč zadostuje že sama grožnja z napadom. Kljub temu da je bila obdolženčeva grožnja usmerjena v čas, ko oškodovanec ne bo več uradna oseba, je glede na zgoraj navedeno, obdolženec izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.
pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve
Obe trditvi tožene stranke zahtevata izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi (zaslišanje predlagane priče in strank, ugotavljanje tržnih razmer), na podlagi katerega bo sodišče lahko odločilo v sporu med strankama z dokaznim standardom prepričanja. Ta pa se, kot je to obrazložilo v tej fazi postopka zavarovanja, z začasno odredbo ne zahteva.