ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – varno opravljanje dela
Zaradi izvajanja dela v nasprotju z navodili za varno upravljanje strojev je tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna. Krivda izvira iz kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu: ne le, da tožena stranka ni zagotovila ustreznega nadzora nad spoštovanjem varnostnih ukrepov, ampak je delavcem celo nalagala, naj delajo v nasprotju s temi ukrepi.
Četudi se tožnik pred zagonom robota za avtomatsko pakiranje embalaže ni umaknil izven območja, ki je bilo obdano z varnostno ograjo, ni prispeval k nastanku škode. Zgolj zaradi tega mu ni mogoče očitati sokrivde (niti naklepa niti malomarnosti). Takšnega zaključka ne moreta spremeniti dejstvi, da je imel tožnik opravljen izpit iz varstva pri delu in da si navodil za varno delo z robotom za avtomatsko pakiranje embalaže, ki so bila obešena na vidnem mestu, ni prebral.
odškodnina – zakonske zamudne obresti – priznanje pravice za nazaj – pravica do predčasne pokojnine
Tožnik je v sodnem postopku tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine umaknil, tako da je zavod ni bil dolžan izplačati za nazaj in ni mogoče govoriti o prikrajšanju in o škodi, ki bi tožnika upravičevala do odškodnine v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti.
Sklep s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenitev sodnega cenilca je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča ni pritožbe.
stari ZDR – konkurenčna prepoved – razrešitev – direktor – vršilec dolžnosti
Tožnica je bila kot vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke razrešena iz utemeljenega razloga. Kršitev konkurenčne prepovedi (izvajanje jezikovnega izobraževanja, s čimer se je ukvarjala tožena stranka, za drug subjekt na trgu) predstavlja tak utemeljen razlog za razrešitev s funkcije direktorja zavoda, enako velja tudi za razrešitev s funkcije vršilca dolžnosti direktorja, ker ima slednji enake pravice in dolžnosti kot direktor, nima le mandata.
Začasna odredba ne more nalagati dejanj, oz. dajati pooblastila za določena ravnanja, ki niso v skladu s pravnim redom, oz. za katerega pravni red postavlja posebne pogoje, izpolnjevanje katerih se preverja v posebnem upravnem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela
Pogodba o zaposlitvi, v kateri navedeni razlog za sklenitev ni konkretiziran, ni nezakonita, saj je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da je šlo za povečan obseg dela (potreba po dodatni delovni moči zaradi registracije zdravil brez recepta in priprav na primopredajo ob prodaji dela podjetja).
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. ZJU člen 128, 128/4, 128/5. Uredba o disciplinskem postopku v organu državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti člen 5, 5/2.
disciplinski postopek – zastaranje uvedbe disciplinskega postopka – zastaranje vodenja disciplinskega postopka – zastaralni rok
Pri presoji zastaranja uvedbe in vodenja disciplinskega postopka ni mogoče upoštevati določb Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti, ki v 2. odst. 5. člena zakonsko določene zastaralne roke nedopustno podaljšuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ustavitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – izvensodno dogovarjanje o načinu poplačila terjatve – učinek na tek sodnega postopka
Izvensodno dogovarjanje med upnikom in dolžnikom o načinu poplačila terjatve je sicer dopustno, vendar pa taki dogovori praviloma nimajo prav nobenih učinkov na tek sodnega postopka.
obnova postopka - zamudna sodba - obnovitveni razlog - nova dejstva
Obnove postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni mogoče predlagati iz razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati s pritožbo, torej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na dejanskem stanju, kot je navedeno v tožbi, saj izhaja iz predpostavke, da tožena stranka s tem, ko ne poda pravočasnega odgovora na tožbo, z dejstvi, ki jih je navedel tožnik, soglaša. To pomeni, da dejanskega stanja, ki predstavlja podlago zamudne sodbe, ni mogoče ponovno ugotavljati tako, da se upoštevajo morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, torej iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP.
ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Da bi sodišče dolžnikov prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko upoštevalo po izteku roka, mora dolžnik v njem navajati dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, dejstva pa so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi in ne pred izdajo le-tega.
Če bi tožena stranka kot dolžnica iz predmetne pogodbe res imela terjatev do tožeče stranke kot svojega upnika iz naslova že plačanega zneska tožnikovemu sodelavcu (prof. M.), bi bil pogodbeni znesek višji za 15.000 USD. Sicer te terjatve ne bi mogla uveljavljati v pobot skladno 336. členu ZOR. Poravnala jo je namreč tretji osebi (družbi M. - G.).
Tožeča stranka bi morala tudi v primeru, če bi ji bila tožena stranka na podlagi 629. člena ZOR dolžna plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšati plačilo za stroške potovanja v Rusijo za dve osebi: najmanj za štirikrat letalske karte, najmanj 20 dnevnic in 20 stroškov prenočevanja (ob predpostavki, da bi bila dva strokovna delavca prisotna 10 dni pri predaji zaključnih del in šolanju, ki je potekalo istočasno).
vezanost sodišča na izvršilni naslov – izvršilni stroški
Ker je ugotoviti, da so bili upniku v izvršilnem naslovu prisojeni tudi izvršilni stroški, ki so predmet te pritožbe, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da temu ni tako.
ZOR člen 25, 25/2, 361, 371, 374, 387. ODZ paragraf 1175.
družbena pogodba - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti dokončni obračun projekta izdelan že leta 1997. ZOR v 361. čl. določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. Glede na to, četudi tožena stranka ni napravila dokončnega obračuna v roku iz XIII. tč. pogodbe, bi njegovo izdelavo od nje lahko zahtevala tožeča stranka oz. bi lahko uveljavila svoje zahtevke do tožene stranke, za katere je menila, da je do njih upravičena.
ZUKZ člen 52, 81, 52, 81, 52, 81. ZPP člen 7, 212, 284, 7, 212, 284.
odškodninska odgovornost - ugovor jurisdikcije - pravni naslednik
Do škodnega dogodka je prišlo v Sloveniji 22.7.1988, prav v času Jugoslavije, enotne države vseh republik, zato ne gre za razmerje z mednarodnim elementom.
Tožena stranka je le pavšalno zatrjevala, da so po razpadu Jugoslavije postale filiale zavarovalnih družb samostojni pravni subjekt. Pravo dokaznega postopka zahtevajo tudi od tožene stranke, da kadar zanikajo neko dejstvo, ki ga zatrjuje in z dokazi dokazuje tožeča stranka, a za svoja oporekanja predloži dokaz.
ZPP člen 105a, 105a/2, 141, 142, 105a, 105a/2, 141, 142. ZPSto-1 člen 23, 23/1, 23, 23/1. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/1, 20, 20/1.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - obvestilo v poštnem predalu
Kot je v konkretnem primeru razvidno iz obvestila vročevalca, to naslovniku ni bilo puščeno v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu njegovega prebivališča, temveč v poštnem predalu (pri izvajalcu poštne storitve).
Navedeno postopanje vročevalca ni v skladu z določbo 142. čl. ZPP o osebnem vročanju pisanj naslovniku in posledično tudi ne z določbo 141. čl. ZPP.
ZNP člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD-1 člen 50, 52, 52/1, 296, 296/3, 296, 296/3, 50, 52, 52/1.
pooblastitev manjšinskega delničarja za sklic skupščine - ugovor krajevne pristojnosti
ZGD-1 v 52. členu določa, da se za odločanje o pooblastilu za sklic skupščine manjšinskim delničarjem ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča po določbi 3. odst. 296. člena ZGD-1 uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek. ZNP, ki ureja nepravdni postopek, predpisuje, da mora sodišče omogočiti vsem udeležencem, da se v postopek vključijo in v njem sodelujejo, zlasti tistim, na katere naj bi se odločba nanašala. Vendar pa je določba ZGD v 3. odst. 296. člena izrecno omejila kontradiktornost nepravdnega postopka na prvi stopnji, saj predpisuje, da lahko sodišče izda sklep o pooblastitvi manjšinskih delničarjev brez pridobitve izjav drugih strank. To pa pomeni, da nasprotni udeleženec v primeru, da sodišče v postopku na prvi stopnji odloči brez pridobitve njegove izjave, nima možnosti podati ugovora krajevne pristojnosti. To lahko stori šele s pritožbo. To pa pomeni, da morebitna kršitev določb o krajevni pristojnosti, ki bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo v postopku na prvi stopnji, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
zamudne obresti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev
Toženec je na zadnji glavni obravnavi izpovedal, da se je zaradi tožnikove izjave "cretino" čutil ponižanega. Iz te izpovedi pa ne izhaja, da je toženec dejansko zaradi te izjave trpel duševne bolečine, za katero bi mu moralo sodišče priznati denarno odškodnino.