Namen izvršilnega postopka je z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, zato je izvršilni postopek končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.
Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
ZPP člen 168, 169, 170, 168, 169, 170. ZBPP člen 3, 11, 3, 11.
sodne takse - oprostitev plačila
Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - pobotni ugovor
1. Resda mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar se mora pri tem opirati na trditveno podlago, ki mu jo ponudita pravdni stranki (1. odst. 7. čl. ZPP).
2. Vložitev tožbe ali pobotnega ugovora je treba razumeti tudi v smeri odstopa od pogodbenega razmerja.
ZUstS člen 43, 44. ZPIZ-1 člen 189, 189/1, 189/1-1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-2, 225, 225/1.
zavarovalna doba – odločba ustavnega sodišča
Ker odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe ne vpliva na razmerja, o katerih je bilo do odločitve ustavnega sodišča že pravnomočno odločeno, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-273/2001 z dne 18. 11. 2004 o razveljavitvi 1. alineje 1. odstavka 189. člena ZPIZ-1 zaradi dokončnosti, pravnomočnosti, izvršljivosti in tudi prostovoljni izvršitvi sporne odločbe ne vpliva na tožničine pravice in obveznosti iz te odločbe.
posredniška pogodba - ustnost - teorija realizacije
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.
Ker je bilo v kasnejšem invalidskem postopku ugotovljeno, da je pri tožniku invalidnost podana od dne 21. 3. 2001 dalje, in je tako nastopila še v času pred izdajo dokončne in pravnomočne odločbe toženca o zavrnitvi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 3. 8. 2001, ki je bila izdana v predhodnem invalidskem postopku, se tožnika zaradi formalne pravnomočnosti odločbe toženca z dne 3. 8. 2001 v III. kategorijo invalidnosti razvrsti in se mu pravice iz invalidnosti priznajo šele od prvega dne po izdaji pravnomočne zavrnilne odločbe toženca dalje, torej z dnem 4. 8. 2001, in ne že z dnem nastanka invalidnosti.
odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v primeru stečaja
Procesno legitimacijo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 19. oziroma 20. členu ZFPPod daje isti zakon stečajnemu upravitelju in posameznim upnikom (1. in 2. odst. 22. čl. ZFPPod), ki pa lahko zahtevke uveljavljajo samo za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso podjetja v stečaju (3. odst. 22. čl. ZFPPod). Iz navedenega določila izhaja, da je materialna predpostavka za uveljavljanje procesne legitimacije iz 22. čl. ZFPPod tako začetek stečajnega postopka kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Te materialne predpostavke so del materialnega prava, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.
V primerih, ko je zahtevek tožnika že zapadel in je možna vložitev dajatvene tožbe, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato taka tožba sploh ni dopustna.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala odpravo odločb tožene stranke in priznanje invalidnosti I. kategorije ter vseh pravic, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo. Ker ji je tožena stranka naknadno priznala pravico do invalidske pokojnine z dokončno in pravnomočno odločbo, je lahko tožbeni zahtevek za priznanje te pravice utemeljen le za vmesno obdobje, tako da se ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke.
ZZVZZ člen 19. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPIZ člen 67. ZPIZ-1 člen 77.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poklicna bolezen - bolezen - trajanje začasne nezmožnosti za delo
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določata, da je potrebno pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo upoštevati prevladujoči vzrok, zato je tudi v tem primeru pri presoji potrebno uporabiti 19. člen ZZVZZ, torej upoštevati določbe s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki med drugim urejajo upoštevanje kombiniranega vzroka (67. člen ZPIZ oz. 77. člen ZPIZ-1). Pri tožniku je začasna nezmožnost za delo podana tako zaradi posledic poklicne bolezni kot tudi posledic bolezni. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je na začasno nezmožnost za delo vplivalo okolje (do ene tretjine), poleg tega pa tudi degenerativne spremembe (do dveh tretjin). Tožnik je bil namreč zaposlen na ladji in izpostavljen vibracijam. Splošne vibracije pa se upoštevajo tudi kot dejavnik poklicne bolezni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razsodilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo tožnika v spornem obdobju delno poklicna bolezen (33%), delno pa bolezen (67%).
ZOR člen 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772, 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772.
pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost komisionarja - komisijska pogodba - mandatna pogodba - vmesna sodba na drugi stopnji - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če ravna z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi. V konkretnem primeru je šlo za relativno visok znesek kupnine za blago, ki bi moralo biti uvoženo iz ZDA. Tožena stranka bi ravnala z dolžno skrbnostjo tedaj, če bi pri zahtevanem avansnem plačilu s strani tujega prodajalca tožečo stranko opozorila, da bi bilo treba zahtevati določeno zavarovanje za primer, če slednji svoje obveznosti dobave blaga ne bi izpolnil.
Ni podana krivda delodajalca (kot enega od elementov odškodninskega delikta), če je delavcu za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti izrekel disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, sodišče pa je ta ukrep spremenilo v denarno kazen.
zamudna sodba – predpostavke za zamudno sodbo – (ne)popolnost odgovora na tožbo
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlago za izdajo zamudne sodbe, je pravilno ravnalo, ko je z izvedbo dokazov na naroku presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke.
finančni leasing - podpis na pogodbi - izvedenec grafolog
Izvedenec grafolog je dejansko podal mnenje, v katerem ni mogel potrditi, niti zanikati, da bi tožena stranka podpisala sporne pogodbe o leasingu. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri tem upoštevalo, da ni šlo za prave podpise, ampak za parafe. V takih primerih, ko torej ne gre za podpis, ki bi bil vsaj navzven videti pristen, pa dokazno breme, glede pristnosti takega podpisa ne nosi domnevni podpisnik, ampak tisti, ki zatrjuje pristnost podpisa, v konkretnem primeru torej tožeča stranka. Tožeča stranka bi morala torej dokazovati, da gre za podpis tožene stranke.
dokaz z izvedencem - lesna stroka - zatrjevanje škode
Vprašanje, ali je stranka pravočasno predlagala izvedbo dokaza z izvedencem lesne stroke, ali ne, niti ni pomembno glede na osnovno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik škode z zamenjavo kavnega aparata ni nikoli izrecno zatrjeval, niti je ni z ničemer izkazal.
ZDR člen 7, 7/2, 92, 92/2, 109, 109/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40, 46.
odpravnina - odpovedni rok - poslovni razlog - kolektivna pogodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka po kolektivni pogodbi, saj ji daje večji obseg pravic kot ZDR.
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.