vpis pravice neposredno v korist zadnjega pridobitelja - večkratni zaporedni prenos pravic, ki niso vpisane v zemljiški knjigi - listina, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist pravnega prednika
Predlagani vpis dejansko temelji na eni listini in sicer na notarskem zapisu z dne 24.05.2006, pogodba z dne 22.11.2004 pa je bila priložena v skladu z možnostjo vpisa z enim predlogom pri večkratnih prenosih pravice po 2. odst. 150. čl. ZZK-1.
sklep o domiku nepremičnine – odredba o prodaji – rok za plačilo kupnine
Ni res, da začne teči rok za plačilo kupnine z dnem pravnomočnosti sklepa o domiku, rok za plačilo kupnine teče od dneva prodaje in ne od pravnomočnosti sklepa o domiku.
Dejstvo, da je obtoženi podpisal potrdilo o posojilu in priznal sprejem denarja, samo po sebi ne negira njegovega goljufivega namena že v času posoje, katerega dokazujejo vsi drugi v postopku izvedeni dokazi.
Izpodbijana zamudna sodba se gotovo ne nanaša neposredno na zavarovalnico, zato ne more iti za enotnega sospornika (202. čl. ZPP v povezavi s 196. čl. ZPP), zato tudi njegova dejanja ne učinkujejo, so namreč v nasprotju z dejanji strank. Če so torej vse stranke, tako tožeča kot tožena, soglasne, da je ¾ premoženja tožničino zaradi njenega večjega prispevka k nastanku oz. ohranitvi premoženja, ki je bilo pridobljeno v času zakonske zveze, potem intervenient v pritožbi ne more trditi nasprotnega, dejanja ne morejo imeti pravnega učinka, če nasprotujejo procesnim dejanjem strank.
prehod obveznosti na dolžnika - tožba na nedopustnost izvršbe
Ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je ugovor, ki vsaj posredno zadeva samo obveznost (kdo je dolžnik), zato ga je mogoče vložiti tudi po izteku roka in zato je mogoče tudi iz tega razloga vložiti tožbo na nedopustnost izvršbe.
Toženca sta solidarna zavezanca za terjatev tožeče stranke do kreditojemalca, ki sta se zahtevku upirala. Izpolnitev po enem od solidarno zavezanih pa ne more imeti enakega učinka kot v primeru, da bi toženca sama izpolnila zahtevek, ki sta mu pred tem ugovarjala. Na izpolnitev terjatve s strani glavnega dolžnika namreč nista imela nobenega vpliva.
nepremoženjska škoda - pritožbene novote - obrestni zahtevek
Prvostopenjsko sodišče je pri konkretni odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo merila, ki so določena v členu 179. Obligacijskega zakonika.
Namen sodnih penalov je, da spodbudi dolžnika k čimprejšnji izpolnitvi. Če je z izpolnitvijo v zamudi, ga ta institut sili, da tudi če potem, ko mu sodišče določi dodatni rok za izpolnitev, obveznosti ne izpolni, trpi posledico, plačuje za vsak dan zamude določeno vsoto denarja, sodne penale. Res zgolj dejstvo, da je dolžnik upniku ponujal finančna sredstva, ki jih je dolžan prispevati k nakupu drugega stanovanja, ne predstavlja izpolnitve, kot je pravilno zapisalo prvostopenjsko sodišče. Toda, če bi, kot trdi dolžnik v pritožbi, upnik brez utemeljenega razloga odklonil izpolnitev, bi s tem prišel v zamudo upnik. S tem pa bi seveda dolžnikova zamuda prenehala (1. odst. 300. in 1. odst. 301. čl. OZ). V takem primeru pa ni mogoče govoriti več o tem, da dolžnik ni izpolnil
pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, kar je pogoj za določitev sodnih penalov po 1.odst. 269.čl. OZ.
ZOR člen 105, 109, 110, 132, 549, 550, 105, 109, 110, 132, 549, 550. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - delna ničnost
Sodišče prve stopnje desetega odstavka 11. člena omenjene pogodbe o leasingu, v obsegu, da se leasingojemalec odpoveduje vsem zahtevkom in pravicam iz naslova že plačanih pogodbenih obveznosti, ni prisojalo glede na pravočasno v postopku na prvi stopnji podan ugovor tožnika o nemoralnosti takšnega pogodbenega določila, zaradi česar se toženka na takšno določilo ne more uspešno sklicevati. V kolikor je neko določilo v pogodbi v nasprotju z moralnimi načeli, lahko pomeni, da je nično, na ničnost pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne.
Tožnik si z navedbami v svojem predlogu očitno prihaja sam s seboj v nasprotje. Zahteva prepoved nečesa, kar je toženka na zavezovalni ravni že storila. Začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve je torej v tem konkretnem primeru neprimerno sredstvo zavarovanja, saj z njo ni več mogoče doseči njenega namena.
Ker ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu iz 1. odstavka 134. člena ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (3. odstavek 134. člena ZIZ), se tudi za tak upnikov predlog uporablja določba 1. odstavka 40. člena ZIZ o vsebini predloga za izvršbo, ki kot obvezne sestavine določa navedbo upnika, dolžnika, izvršilnega naslova ali verodostojne listine, sredstva in predmeta izvršbe ter dolžnikove obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnikov predlog vseboval vse procesne (formalne) predpostavke, ki jih določa 40. člen ZIZ. Vprašanje utemeljenosti oziroma neutemeljenost predloga, tj. ali iz dejstev, ki jih navaja v predlogu, izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja, pa je vsebinsko oziroma materialnopravno vprašanje, o katerem odloči sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe oziroma izdaji sklepa o izvršbi. Ker v konkretnem primeru upnikova vloga ni bila niti nerazumljiva niti nepopolna, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Zavrnilna zamudna sodba se torej lahko izda, če gre za nesklepčno tožbo, ne pa v primeru če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju s predloženimi dokazi.
ZPPSL člen 125, 125. ZIZ člen 15, 17, 55, 15, 17, 55.
prehod terjatve - ničnost pogodbe o prodaji terjatve - začetek stečajnega postopka - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
Pogodbo o prodaji terjatev, sklenjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, bi lahko iz razloga oškodovanja stečajnih upnikov na podlagi 125. člena ZPPSL izpodbijali le stečajni upniki in stečajni upravitelj, kar pa dolžnik ni.
ZP-1 člen 23, 23/4. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d, 130/5.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - prepoved vožnje motornega vozila - kazenske točke
Obdolžencu se je očital prekršek po D. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 (v zv. s 5. odst.). O ob predpisanih sankcijah za ta prekršek ni pravilno izreči še stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, niti ob uporabi omilitvenih določil in izreku manj od 18 kazenskih točk, saj je obd. v očitno slabšem položaju, ker mu je bila izrečena še ta stranska sankcija, ki za očitani prekršek niti ni predpisana, s čemer je uporaba omilitvenih določil zgrešila namen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reorganizacija – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici, ki je delo opravljala na delovnem mestu vodja skladišča za domači trg, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker sta se skladišči za domači in za tuji trg združili v enotno skladišče oziroma ker je zaradi opisane reorganizacije postalo nepotrebno delo enega delavca na delovnem mestu vodja skladišča. Pri odločitvi, katerega delavca bo izbrala, je tožena stranka na podlagi sklepa uprave upoštevala kriterij strokovne izobrazbe in se utemeljeno odločila, da odpoved poda tožnici, ki je imela nižjo stopnjo strokovne izobrazbe.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-7, 54. ZSV člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Republike Slovenije člen 10.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - pripravništvo
Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj po končani pripravniški dobi ni bilo možnosti zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ni utemeljen. Pri tem ni bistveno, da so se v času trajanja pogodbe o zaposlitvi spremenile okoliščine, tožena stranka tedaj tudi ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Uveljavljanje novih pritožbenih razlogov v dopolnitvi pritožbe po preteku pritožbenega roka ni dovoljena, zato je potrebno takšno dopolnitev pritožbe kot prepozno zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je pravilno upoštevala kriterije za izbiro tožnice za presežno delavko in s tem ni dokazala utemeljenosti razloga, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
Ker tožena stranka tožnika - edinega prijavljenega kandidata na prosto delovno mesto - kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev ni izbrala, sodišče njene odločitve ne more spreminjati, ne glede na to, da za to odločitev ni navedla nobenih razlogov, saj je izbira kandidata v izključni pristojnosti delodajalca.
Ni zakonito, če v napovedi o začetku stavke ni določen dan začetka stavke, saj ni mogoče šteti, da lahko po tem, ko je stavka napovedana, stavkovni odbor kadarkoli sam določi, kdaj se bo stavkalo.