vrnitev v prejšnje stanje - rok - pravnomočnost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravočasen, če je podan znotraj objektivnega roka od nastopa zamude in ni odločilno dejstvo, da je toženka šele z vročitvijo zamudne sodbe, kar se je zgodilo po preteku objektivnega roka od zamude za vložitev odgovora na tožbo, izvedela, da je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Odločilno je dejstvo o pričetku teka objektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je pričel teči od dneva zamude za vložitev odgovora na tožbo.
Tožeča stranka izpodbija obe vrsti (glede istega zneska) sklenjenih asignacijskih pogodb, torej tiste, v katerih kot asignatar nastopa tožena stranka in asignacijske pogodbe, v katerih kot asignatar nastopajo izvajalci oziroma dobavitelji materiala. Do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika, ob izkazanih pogojih 125. člena ZPPSL, je lahko dejansko prišlo le z eno vrsto asignacijskih pogodb, ne pa z obema.
Tožena stranka je ravnala protipravno, saj je tožniku izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zaradi neznatnega pomena dejanja pa bi morala disciplinski postopek ustaviti. Kljub protipravnosti ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi nezakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ker ni podana njena krivda – disciplinski organi tožene stranke postopka zoper tožnika niso izvedli z namenom škodovanja ali iz šikanoznih nagibov, disciplinsko obravnavo sta omogočala tako delovnopravna zakonodaja kot interni splošni akt.
: ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/5, 28/6. ZPP člen 188, 188/3.
umik tožbe – ustavitev postopka – izostanek z naroka
Ker razlog tožnikove odsotnosti s prvega naroka za glavno obravnavo (nujna zadržanost pooblaščenca tožnika zaradi selitve sedeža pisarne, nujna zadržanost tožnika, nemožnost prenosa pooblastila na drugega odvetnika in nenadna odpoved delovnega razmerja odvetniškega kandidata, zaposlenega pri pooblaščencu tožnika) ni opravičljivo izkazan, je sodišče prve stopnje postopek zaradi fikcije umika tožbe s sklepom zakonito ustavilo.
Terjatev občine iz naslova stroškov institucionalnega varstva za zapustnike, stroškov pokopa in mrliškega ogleda zapustnika, v kolikor ta predstavlja pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki se financira iz proračunskih sredstev občine, predstavlja terjatev, v zvezi s katero ZD v 128. čl. določa, da omejuje dedovanje po zapustniku do višine vrednosti prejete pomoči.
V predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa ga je kot nepotrebnega zavrnilo in navedlo, da je mogoče na podlagi preostalih dokazov celovito ugotoviti dejansko stanje. Iz tega razloga predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
ZOR člen 61, 61/1, 74, 74/4, 277, 997, 1083, 1083/1, 61, 61/1, 74, 74/4, 277, 997, 1083, 1083/1. ZPP člen 286, 362, 362/2, 499, 499/3, 286, 362, 362/2, 499, 499/3. OZ člen 376, 376.
razlaga pogodbe - zmota - odložilni pogoj
Pritožbeno sodišče namreč ne soglaša s pritožnikovo razlago njegovega odgovora na tožbo. V slednjem je namreč tožena stranka ponudila zgolj svojo razlago pogodbe, ni pa trdila, da take pogodbe, ki bi vsebovala tudi že njeno garancijsko obveznost, ne bi sklenila, kar je bistveni element pravno upoštevne zmote v smislu 1. odst. 61. čl. ZOR. Šele sedaj v pritožbi skuša navedeno pravno relevantno dejstvo umestiti v kontekst navedb iz odgovora na tožbo.
Na podlagi ugotovitev, da je imela tožena stranka vse možnosti, doseči vpis zastave na zastavljenih nepremičninah v zemljiško knjigo, pa tega brez utemeljenega razloga ni storila, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno zaključilo, da je nastop odložnega pogoja, ki bi imel za posledico nastanek garancijske obveznosti tožene stranke, preprečila tožena stranka sama. Pritrditi je zato zaključku prvostopenjskega sodišča, da je bil odložni pogoj določen v breme tožene stranke, katerega nastop je slednja preprečila, zaradi česar je materialnopravo pravilno stališče, opirajoče se na 4. odst. 74. čl. ZOR, da je v takem primeru šteti, da je bil odložni pogoj za nastanek garancijske obveznosti tožene stranke izpolnjen.
OZ člen 610, 610/1, 610, 610/1. ZDR člen 73, 73/1, 138, 73, 73/1, 138. SZ-1 člen 103, 103/3.
najemna pogodba - sprememba delodajalca - delovno razmerje - prenos delavcev - izselitev - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog
Tožeča stranka očitno ne ločuje med pravno kontinuiteto v statusnem (tj. gospodarskopravnem smislu) in pravno kontinuiteto delovnega razmerja. ZDR namreč omogoča prenos pravic in obveznosti iz delovnega razmerja iz starega na novega delodajalca, pri čemer prenos lahko temelji na zakonu, drugem predpisu, pa tudi pravnem poslu, tj. dogovoru/pogodbi, sodni odločbi, ..., s čimer omogoča kontinuiteto delovnega razmerja. Možnost nastanitve za čas delovnega razmerja je lahko del pogodbe o zaposlitvi, torej gre za pravico iz delovnega razmerja. Glede na vsebino najemne pogodbe ne more biti sporno, da sta se toženec in G., gradbeno podjetje J., p.o., dogovorila za "nastanitev med delovnim razmerjem". Toženec je, glede na zgoraj povzete navedbe, zatrdil, da je ta pravica prešla na novega delodajalca (v statusnopravnem smislu torej na drug pravni subjekt), in sicer v skladu z dogovorom med starim in novim delodajalcem. Sodišču prve stopnje je za ugotovitev tega dejstva zadostovalo zaslišanje toženca, saj tožeča stranka, ki je zgolj pavšalno zatrdila, da se pravno nasledstvo dokazuje zgolj z listinami. Dokazna ocena, da je do prevzema delavcev (na podlagi dogovora) prišlo, je ob takih trditvah tožeče stranke pravilna, glede na določbe ZDR pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da se pogoj, naveden v najemni pogodbi, ni izpolnil, torej najemna pogodba še vedno velja.
Opomina ni mogoče enačiti s tožbo, saj je norma predpisana zaradi varovanja najemnika in ga varuje pred morebitnimi zlorabami najemodajalca. Šele, ko lastnik najemnika pisno obvesti (pisno obvestilo pa, kot izhaja iz jezikovne razlage, ni tožba), da krši najemno pogodbo, mu pove, v čem je kršitev, mu ponudi način odprave le-te ter mu za to določi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, so izpolnjeni tisti pogoji, ob katerih je mogoče vložiti tožbo. Če je tožba vložena, ko vsi pogoji niso izpolnjeni, pa se izpolnijo tekom pravdnega postopka, ki teče na podlagi te tožbe, pa to ne pomeni, da so bili pogoji izpolnjeni že ob vložitvi tožbe (veljavnost za nazaj), saj bi taka interpretacija izničila ves smisel določbe.
KZ člen 171, 171/1, 171, 171/1. ZKP člen 402, 538, 544, 402, 538, 544, 402, 538, 544.
žaljiva obdolžitev - predlog za razveljavitev vpisa neupravičene obsodbe
Že iz dikcije 544. čl. ZKP je jasno razvidno, da se razveljavitev vpisa neupravičene obsodbe v navedenem določilu nanaša le na primere iz 538. čl. ZKP, kar je nenazadnje navedeno tudi v komentarju Zakona o kazenskem postopku avtorja mag. Štefana Horvata.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je čebelnjak, četudi je "podkleten", takšna stvar, ki jo je mogoče brez nevarnosti za njeno bistvo (glede na namen) odstraniti, prestaviti. Glede na 8. člen in 1. odst. 18. člena SPZ to pomeni, da sporni čebelnjak ni nepremičnina, pač pa premičnina (2. odst. 18. člena SPZ).
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/7, 80, 81, 81/1, 81/5, 76, 76/7, 80, 81, 81/1, 81/5.
procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - prenehanje pravne osebe - odprava pomanjkljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka in tudi ne stranka v izvršilnem postopku, ker nima pravne subjektivitete. Če je do tega prišlo pred vložitvijo tožbe oz. predloga za izvršbo, gre za pomanjkljivost, ki je v skladu s čl. 81 ZPP ni mogoče odpraviti. Zato je treba tožbo oz. predlog za izvršbo zavreči.
Pritož beno sodišče torej soglaša z oceno, da ureditev prostora velikosti 42 m2, ki je včasih služil kot poslovni prostor, v dvosobno stanovanje, sama po sebi ne pomeni nove stvari v smislu paragrafa 418 ODZ. Iz navedb tožnikov ne izhaja, da bi šlo za nov del zgradbe, pač pa le za (nedoločen) poseg v obstoječi del. Po oceni pritožbenega sodišča pa to ni nič drugega kot adaptacija brez stvarnopravnih učinkov. (Šlo bi sicer za nesklepčnost, posledica nepopolnih navedb, ki bi morala biti načeloma poskus saniranja z materialnoprocenim vodstvom, če bi šlo zgolj za problem ne dovolj opredeljenih posegov, vendar je iz sicer skopih navedb dovolj jasno razvidno, da očitno sploh ni šlo za ustvarjanje novega dela stavbe.)
Ni namreč dvoma, da tako primarni, kot podredni zahtevek izhajata iz istega materialnopravnega razmerja, se pravna podlaga njunega razmerja ni spremenila. Pri poravnavi gre namreč za to, da prejšnje razmerje preneha le v delu, v katerem je to razmerje urejeno s poravnavo, v preostalem delu pa prejšnje razmerje ostane nespremenjeno (primerjaj dr. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, 4. knjiga, stran 2782). S poravnavo oziroma zapisnikom sta torej pravdni stranki spremenili le višino obveznosti tožene stranke, medtem ko se pravni in dejanski temelj, iz katerega izhaja obveznost plačila, ni spremenil.
Čim pa je tako, je materialnopravni temelj obveznosti tožene stranke ostal isti. Pri uveljavljanju tožbenega zahtevka iz vtoževanih računov (po primarnem tožbenem zahtevku) in iz zapisnika (po podrejenem zahtevku), torej ne gre za spremembo tožbe, kot to zmotno menita tako prvostopenjsko sodišče kot tudi pritožnik.
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/4. ZIZ člen 278, 278/1.
prenehanje začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbris zaznambe - listina, ki je podlaga za izbris
Glede na določbo 3. in 4. odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki ureja izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, je predlogu za izbris treba priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris. Ta sklep pa je predviden v določbi prvega odstavka 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To posledično velja tudi za primere, ko je bila začasna odredba izdana npr. za čas do pravnomočnega zaključka pravde ali še za 30 dni po pravnomočnem zaključku pravde. Odpravek sodbe, ki izkazuje njeno pravnomočnost in potek 30 dni od pravnomočnosti ter začasna odredba ne predstavljata ustrezne listine za predlagani vpis.
ZPPSL člen 125, 125. ZIZ člen 15, 17, 55, 15, 17, 55.
prehod terjatve - ničnost pogodbe o prodaji terjatve - začetek stečajnega postopka - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
Pogodbo o prodaji terjatev, sklenjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, bi lahko iz razloga oškodovanja stečajnih upnikov na podlagi 125. člena ZPPSL izpodbijali le stečajni upniki in stečajni upravitelj, kar pa dolžnik ni.
Iz spisa izhaja, da je odvetnik vložil tožbo v imenu tožnika in da posebnega pooblastila za vložitev tožbe ni priložil. Prvostopno sodišče je zato pravilno ravnalo s tožbo kot z nepopolno vlogo in jo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) poslalo vlagatelju (to je domnevnemu pooblaščencu) v popravo z opozorilom na posledice, če v danem roku ne bo predložil pooblastila. V zvezi s tem je omeniti, da sodišče poziva domnevnega pooblaščenca za predložitev pooblastila, ne pa stranke k odobritvi pravdnih dejanj, kar je logično, saj gre za poziv po 108. členu ZPP k dopolnitvi vloge. Ker pooblaščenec v roku ni predložil pooblastila, niti ni zaprosil za dodaten rok, da bi tožnik pooblastilo pridobil ali da bi tožnik njegovo pravdno dejanje odobril kot svoje, je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
Dejstvo, da je obtoženi podpisal potrdilo o posojilu in priznal sprejem denarja, samo po sebi ne negira njegovega goljufivega namena že v času posoje, katerega dokazujejo vsi drugi v postopku izvedeni dokazi.
Toženca sta solidarna zavezanca za terjatev tožeče stranke do kreditojemalca, ki sta se zahtevku upirala. Izpolnitev po enem od solidarno zavezanih pa ne more imeti enakega učinka kot v primeru, da bi toženca sama izpolnila zahtevek, ki sta mu pred tem ugovarjala. Na izpolnitev terjatve s strani glavnega dolžnika namreč nista imela nobenega vpliva.
nepremoženjska škoda - pritožbene novote - obrestni zahtevek
Prvostopenjsko sodišče je pri konkretni odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo merila, ki so določena v členu 179. Obligacijskega zakonika.