PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006699
ZPP člen 13, 206, 206/1.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe izdane v drugem postopku, ne zajema pa ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je bila odločba utemeljena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izpolnjenost pogojev – blokada transakcijskega računa – trditveno in dokazno breme – finančno stanje – premoženjsko stanje – osnovna sredstva – možnost unovčenja premoženja
Blokada transakcijskega računa sicer izkazuje likvidnostne težave, vendar (sama za sebe) premalo pove o celostnem premoženjsko-finančnem položaju predlagatelja, ki je potrebno za presojo izpolnjenosti pogojev iz 11. člena ZST-1.
odvetniška tarifa – povrnitev stroškov za fotokopije – neizkazan strošek – pavšalen znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Toženka je neobrazloženo priglasila pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 v višini 5,00 EUR. Tožeča stranka, kljub omejitvam iz točke 1 b in c te tar. št., stroške iz tega naslova toženki priznava, in to za tri dokumente oziroma 6 strani. Ker toženka ni konkretno pojasnila, za katere dokumente gre in na koliko straneh, pa tudi sicer navedena tar. št. priznava pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov le, če je bilo potrebno izdelati več kakor 100 strani, iz tega naslova pritožbeno sodišče toženki priznava s strani tožeče stranke priznanih 0,90 EUR.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
V zvezi s kršitvijo navodil zdravnika je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se delavec v primeru kršenja splošnih navodil osebnega zdravnika ne more uspešno sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi (odobritev), zlasti še, če je sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzročil odsotnost prepovedi oziroma odobritve. V času bolniškega staleža je namreč treba izhajati iz predpostavke, da je načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena.
Tudi če tožnik spornega dne ne bi igral nogometa in bi izven igrišča le izvajal vaje, ki mu jih je priporočal fizioterapevt, se mora sodišče prve stopnje opredeliti tudi do očitkov tožene stranke, da je po nogometu tožnik več kot uro sedel v gostilni in da se je kasneje v poznih večernih urah vračal domov s kolesom. Navedeno vsekakor ni bilo v navodilih zdravnika. Četudi zdravnik, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, tožniku ne bi dal jasnih navodil, da ne sme kolesariti in da ne sme sedeti v gostilni, pa ni mogoče zaključiti, da je vse dovoljeno, kar tožniku ni bilo izrecno prepovedano.
Tožnik je delal preko polnega delovnega časa. Za to delo ni prejel plačila, zato mu je tožena stranka dolžna izplačati vtoževane mesečne zneske iz naslova nadurnega dela.
ZPIZ-1 člen 4, 94, 94/3, 94/3-3, 102, 103. ZDR-1 člen 13, 89, 89/1, 89/1-3, 116, 116/1. OZ člen 18, 18/1.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prenehanje pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – poslovni razlog
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu z omejitvami, v polnem delovnem času. Tožnik se je zaposlil pri delodajalcu, pri katerem mu je nato delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pri višini odmere je toženec tožniku nadomestilo za invalidnost odmeril v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti (po 3. alineji prvega odstavka v zvezi s 3. alinejo tretjega odstavka 94. člena ZPIZ-1). Štel je, da je tožniku delovno razmerje prenehalo po lastni volji ali krivdi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje ali krivde delavca oziroma zavarovanca, zato je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
invalidnost – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalid III. kategorije – invalidnost I. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Ne gre niti za popolno izgubo delovne zmožnosti niti za poklicno invalidnost. Tožnik je še vedno v okviru III. kategorije invalidnosti, ob določenih razbremenitvah, zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – gasilec – pravica do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem – pravica do dodatnega pokojninskega zavarovanja
Pri vključitvi tožnika (gasilca) v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ne gre za čisto denarno terjatev, za katero bi bilo skladno s 4. odst. 200. čl. ZDR-1 dopustno neposredno sodno varstvo.
Tožeča stranka je dolžnost prijaviti svojo terjatev po presoji sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru izpolnila. Pri tem je iz njene prijave terjatve celo razbrati, da terjatev uveljavlja pogojno, sicer z navedbo razveznega pogoja, s čemer je po presoji sodišča druge stopnje v celoti zadostila zakonskim pogojem iz 296. člena ZFPPIPP, zaradi česar, tudi če bi šteli, da bi zaradi učinkov razveze pogodbe terjatev pridobila šele 24. 9. 2013, tožeča stranka ne bi bila dolžna ponovno prijaviti svoje terjatve. To še posebej ne ob dejstvu, da je v času, ko je prišlo do razveze pogodbe, že tekel obravnavani postopek, v katerem tožeča stranka nasproti toženi stranki uveljavlja zahtevek, da obstoji njena terjatev, ki jo je v stečajni postopek pravočasno prijavila.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ogled
Zagovornica ni podala dokaznega predloga za neposreden ogled zasežene majice na glavni obravnavi. Tega ni storila ne na predobravnavnem naroku, pa tudi na glavni obravnavi ne. Glede na to, da je odločitev o tem, ali si bo, v kolikor dokaznega predloga v tej smeri ni bilo podanega, zaseženi predmet ogledalo ali ga morebiti tudi pokazalo pričam in izvedencem, diskreacijska pravica sodišča, to ne more predstavljati kršitve take teže, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.
Na podlagi predložene dokumentacije in opravljenega osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, pri tožniku invalidnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni mogoče ugotoviti, in sicer zaradi potrebe po nadaljnjem zdravljenju ali ukrepih medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, posledično pa tudi na eventualni obstoj katere izmed kategorij invalidnosti, določenih v drugem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016212
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 8. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 165. ZPP člen 311..
plačilo odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odreditev nedopustnega dela - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik, ki je bil pri tožencu zaposlen kot voznik tovornega vozila, od toženca v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki mu je nastala zaradi kazenskega postopka in pripora v Nemčiji. Nemška carina je namreč določenega dne pri ugotavljanju porekla goriva ugotovila, da tožnik ni prevažal dizelskega goriva, temveč tekočino rust cleaner, pri čemer je šlo za večmilijonsko utajo davkov. Zoper več oseb, tudi tožnika, je bila zato vložena obtožnica. Tožnik je bil spoznan za krivega 30 dejanj pomoči pri davčni utaji in obsojen na pogojno zaporno kazen 12 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Tekom kazenskega postopka pa je bil priprt 5 mesecev in 13 dni. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožniku naložil opravljanje nedopustnega dela. Tožniku je v okviru zaposlitve odredil delo prevoza tovora, v zvezi s katerim niso bili spoštovani davčni predpisi. Toženec se je zavedal, da tožniku odreja nedopustno delo (da opravlja prevoze tekočine, ki ni dizelsko gorivo in da gre za utajo davkov) in prav zaradi opravljanja tega nedopustnega dela je bil zoper tožnika sprožen kazenski postopek, ki je tožniku povzročil materialno škodo, v okviru kazenskega postopka pa je bil tožnik več mesecev tudi priprt, zaradi česar je trpel duševne bolečine. Zato je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila premoženjske škode, ki jo je utrpel zaradi kazenskega postopka in premoženjske škode, ki je tožniku nastala zaradi delnega plačila računa okrožnega državnega tožilstva v Nemčiji. Utemeljeno pa tožnik vtožuje tudi povračilo nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi pretrpljenega strahu, zaradi okrnitve svobode ter zaradi okrnitve osebnostne pravice.
vročanje - obvestilo - vročitev s fikcijo - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - register upravnikov
Višje sodišče dopušča možnost, da se tudi pri vročanju sodnih pisanj pojavijo nepravilnosti. Vendar domneve o resničnosti vsebine javne listine ni mogoče izpodbijati le z golimi dejanskimi navedbami. V dokaz svojih trditev o nepravilnostih pri vročanju tožena stranka ni predlagala nobenega dokaza.
Datum vpisa v register upravnikov (in tudi datum izbrisa iz tega registra), na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
starostna pokojnina – dokupljena doba – služenje vojaškega roka
V zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se takšna doba vrednoti po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve za dokup oz. plačila prispevka. Ker je tožnik prispevke za dokupljenih 5 let, 5 mesecev in 23 dni plačal v mesecu februarju 2013, je tožena stranka dokupljeno obdobje pravilno vrednotila po določbah ZPIZ-1.
Obdobje študija in služenja vojaškega roka samo po sebi ni del zavarovalnega obdobja, temveč to postane šele na način in po postopku ter ob pogoju plačila prispevkov. Zato se dokupljeno obdobje vrednoti in všteva šele s plačilom prispevkom, saj se pridobi pravica do vštetja zavarovalne dobe šele od trenutka plačila prispevkov dalje. Šele s tem trenutkom je nastala dokupljena zavarovalna doba in nič prej. Vrednotiti zavarovalno dobo po predpisih, ki so veljali v času študija oziroma služenja vojaškega roka, bi pomenilo, da se upošteva zavarovalna doba po takrat veljavnih predpisih, po takrat veljavnih predpisih pa navedena obdobja niso bila zavarovalna doba, temveč je dokupljeno obdobje postalo zavarovalna doba šele z dnem plačila prispevkov.
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije člen 43.
jubilejna nagrada – podjetniška kolektivna pogodba
Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke v 126. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe v višini 60 % povprečne mesečne plače RS za pretekle 3 mesece. Ne gre za isti jubilej pri jubilejni nagradi za 20 let (pri kateremkoli delodajalcu skupno) in za jubilej 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Zato ni bistveno, da je tožnik pri toženi stranki na podlagi takrat veljavne podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke prejel jubilejno nagrado v skladu s takrat veljavnim 82. členom, ki je določal jubilejno nagrado za 20 let delovne dobe v višini 75 % povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu RS za pretekli mesec. Tožnik ne uveljavlja že uveljavljene pravice, temveč zahteva izplačilo iz naslova novo pridobljene pravice, ki je definirana v novi podjetniški kolektivni pogodbi tožene stranke, in sicer 20 let neprekinjene delovne dobe brez dokupa, dosežene pri toženi stranki.
brezposelnost – izbris iz evidence – vabilo na zaposlitveni razgovor
Tožnik se kljub vabilu zavoda ni udeležil zaposlitvenega razgovora. To je bil dolžan storiti skladno z zaposlitvenim načrtom, zato se je tožena stranka utemeljeno odločila, da se tožnik preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika
ZKP daje tako obtožencu kot postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti pravico, da zahtevata razrešitev zagovornika. Pri tem so upravičeni razlogi lahko pravne narave ali pa dejanske narave, med katerimi so poleg bolezni, preobremenjenosti z drugimi zadevami, tudi nesoglasja oziroma konflikti med obtožencem in zagovornikom. Razrešitev zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, je zahteval le obtoženec sam, sedaj v pritožbi pa tudi zagovornik poudarja, da je njuno sodelovanje onemogočeno zaradi povsem porušenega medsebojnega zaupanja. Kadar zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev, je težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obtoženčevi obrambi.
Po določbi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V predmetnem postopku je šlo za spor o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožniku ni mogoče očitati, da je zlorabil svoje procesne pravice. Ker ni podan razlog iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1, zaradi katerega bi moral tožnik toženi stranki povrniti njene stroške postopka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.
obveznost plačila - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja, če dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti in tudi ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta ni mogel izrabiti še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, delavec izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Ker tožnica ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, posledično ni moglo priti do situacije, da bi ji bila izraba prepovedana ali onemogočena. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust pravilno zavrnilo.
neposredno plačilo podizvajalca od naročnika javnega naročila - nenominirani podizvajalec - pogoji za neposredno plačilo - obstoj terjatve izvajalca do naročnika - koneksnost terjatev
Za koneksnost terjatev gre, ko se obstoječa in zapadla terjatev podizvajalca do izvajalca in obstoječa in dospela terjatev izvajalca do naročnika nanašata na ista dela. V konkretnem primeru mora podizvajalec dokazati, da mu izvajalec dolguje plačilo za dela v zvezi s slikopleskarskimi in fasaderskimi deli, ter da naročnik dolguje izvajalcu plačilo za prav ta dela (torej da naročnik teh del še ni plačal izvajalcu). Podizvajalec namreč ni upravičen do poplačila iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu za katerokoli delo, na primer delo, ki ga je opravil izvajalec sam, brez podizvajalcev ali delo, ki ga je opravil kak drug podizvajalec in podobno.