Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženem 18. 9. 2015, navedla, da zahteva vračilo odvetniških storitev skupaj z DDV, vračilo takse za predlog in sklep ter drugih stroškov v višini 10,00 EUR. Sodna praksa v takšnih primerih šteje, da je stroškovni zahtevek dovolj določen tako glede zahteve za vračilo odvetniških stroškov in DDV kot tudi za povračilo sodnih taks.
ZGD-1 člen 227, 227/1, 248, 248/1, 248/2, 252, 545, 545/3.
prepovedano vračilo vložka – ničnost povrnitev – razmerje med odvisno in obvladujočo družbo – poroštvene pogodbe – zavarovanje – zastava na vrednostnih papirjih
Toženi stranki ob zadostni skrbnosti in ob dobrem poznavanju situacije pri tožeči stranki in V. d.d. ni moglo ostati neznano, da tožeča stranka za sklenjena poroštva ni dobila nadomestila. Višjega sodišča ne prepričajo trditve tožene stranke, da se je zanašala le na prej navedeni stavek v poročilu in je zato verjela, da je tožeča stranka nadomestilo prejela.
Za vračilo vložka se ne štejejo samo tista izplačila iz premoženja družbe, ki bi bila označena kot vrnitev denarnega ali stvarnega vložka, pač pa je kot tako treba šteti vsakršno obliko vračila, ki ga družba zagotovi delničarju, pri čemer pravna oblika ali način izročitve sredstev nista pomembna. Kot tako je zato treba šteti tudi neodplačno poroštvo, ki ga družba prevzame za delničarja. Pri tem je prepovedana že sama zagotovitev zavarovanja in ne šele njegovo morebitno unovčenje.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – nepopoln predlog – formalno pomanjkljiva vloga – izjava o premoženjskem stanju – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju
Ker tožničina vloga ni vsebovala vseh predpisanih podatkov in izjave, ki jo mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, je taksni predlog nepopoln. Takšnega predloga zato ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico pozvati, da predlog ustrezno dopolni, tako da predloži izjavo o premoženjskem stanju, in jo hkrati opozoriti, da bo taksni predlog zavrglo, če tožnica te izjave ne bo predložila.
začasni zastopnik – nagrada in stroški začasnega zastopnika – odvetnik – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila
Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti ni predvidena le v kazenskem postopku, pač pa tudi v drugih postopkih. Zato je zmotno stališče, da se peti odstavek 17. člena ZOdv nanaša le na po uradni dolžnosti postavljene odvetnike, ki zastopajo osebe v kazenskih postopkih. Že jezikovna razlaga te določbe take podlage ne daje. V zapisanem besedilu ni omejitve vrste postopka, v katerem postavljenemu odvetniku pripada polovična nagrada. A contrario pomeni, da določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za vse postopke.
SPZ člen 68. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/1, 212, 313, 313/1, 313/2, 332, 358, 358/1-5. OZ člen 199, 299/1, 378, 378/1.
solastnina – bremena skupne stvari – stroški uporabe skupne stvari – smetarina – števnina – dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je dokazno breme tega, kdo je lastnik objekta, za katerega je treba plačati nastale stroške (smetarino in števnino po občinskem odloku), napačno prevalilo na toženko. Tožnica je tista, ki iztožuje stroške na podlagi občinskih odlokov (torej na podlagi lastništva oz. uporabe), zato bi morala ona navesti in dokazati, kdo jih nosi in na kakšni podlagi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno hospitalizacijo - odklanjanje zdravljenja in lastno ogrožanje - načelo minimalnega posega v ustavne pravice
Izhodišče, ki ga morajo sodišča v postopkih, ki jih ureja ZDZdr upoštevati, je, da je potrebno ukrepe, ki pomenijo poseg v svobodo gibanja (poseg v pravico do osebne svobode - 19. člen Ustave), v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave) ter pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) uporabljati po načelu minimalnih posegov vanje.
- Iz izvedenskega mnenja tako nedvomno izhaja, da ima pritožnik oziroma nasprotni udeleženec duševno motnjo, ki jo je glede na njeno naravo in prognozo treba zdraviti, saj je zaradi ugotovljene duševne motnje hudo motena presoja realnosti nasprotnega udeleženca in njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Gre za odločilno okoliščino, saj je prisilno zdravljenje dopustno le, če oseba zaradi bolezni ni sposobna oblikovati svoje volje in se zavestno odločiti za zdravljenje ali temu nasprotovati. Udeleženec je nekritičen do svojega stanja ter odklanja zdravljenje, kar pa predstavlja nevarnost predvsem za njegovo življenje in zdravje.
posredovanje dela - plačilo računov - tožba pred delovnim sodiščem - litispendenca - poravnava - časovne meje pravnomočnosti - spor majhne vrednosti
Na toženčeve navedbe, da mu dela zahtevka ni treba plačati, ker o njem že teče postopek pred delovnim in socialnim sodiščem, je sodišče prve stopnje odgovorilo. Ker ne gre za spor med istima strankama, litispendenca ne more biti podana. Dejstvo, da plačilo istega zneska zahteva tudi oseba, ki je delo dejansko opravila, pa samo po sebi ne more vplivati na izid predmetne pravde.
V sporih majhne vrednosti se morajo časovne meje pravnomočnosti nanašati na čas vložitve zadnje dovoljene pripravljalne vloge toženca.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev navedb v izjavi o premoženjskem stanju – prodaja nepremičnine – sprememba oblike premoženja – trditveno in dokazno breme
Tožnik je bil, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, leta 2014 do 3/4 solastnik stavbe, in ker sedaj navedene nepremičnine nima več v lasti, je očitno navedeno premoženje iz ene oblike prelevil v drugo obliko (česar v svoji izjavi o premoženjskem stanju z dne 13. 6. 2016 v prilogi A52 ni navedel). Nasprotnih okoliščin v zvezi s tem premoženjem večje vrednosti tožnik v prošnji za oprostitev plačila sodne takse ni zatrjeval, čeprav je bilo na njem trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP).
odvetniška tarifa – povrnitev stroškov za fotokopije – neizkazan strošek – pavšalen znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Toženka je neobrazloženo priglasila pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 v višini 5,00 EUR. Tožeča stranka, kljub omejitvam iz točke 1 b in c te tar. št., stroške iz tega naslova toženki priznava, in to za tri dokumente oziroma 6 strani. Ker toženka ni konkretno pojasnila, za katere dokumente gre in na koliko straneh, pa tudi sicer navedena tar. št. priznava pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov le, če je bilo potrebno izdelati več kakor 100 strani, iz tega naslova pritožbeno sodišče toženki priznava s strani tožeče stranke priznanih 0,90 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zamuda z izplačilom plače – odškodnina namesto odpovednega roka
Tožnik je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka vsaj dva meseca izplačevala bistveno zmanjšano plačo, mu dvakrat zaporedoma oz. v obdobju šestih mesecev ni izplačala plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku in zato, ker mu ni zagotavljala enake obravnave in varstva osebnosti oziroma dostojanstva. Nakazila plač so bila izvedena v skladu z določilom v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je v 16. členu pogodbe o zaposlitvi določeno, da se plača izplačuje najkasneje do 22. dne v mesecu za pretekli mesec. Ker se mora po 134. členu ZDR-1 plača izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, je navedeni pogodbeno dogovorjeni rok nezakonit. Posledično so bila izplačila, ki so sicer upoštevala ta pogodbeni rok, prepozna. Podatki plačilnih list, na katere se sklicuje pritožba, tako dokazujejo nedopustne zamude z izplačili plač oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006699
ZPP člen 13, 206, 206/1.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe izdane v drugem postopku, ne zajema pa ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je bila odločba utemeljena.
Tožena stranka je tožniku (policistu) v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, očitala, da je premične stvari, za katere je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, kupil in nato razpečal tako, da je poškodovana vozila, ki jih je popravil na način, da je vanje namestil dele iz odtujenih vozil, registriral in nato prodajal dobrovernim kupcem. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni namenoma storil hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja niti ni storil kršitev, ki bi imele znake kaznivega dejanja, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti očita, da v določenem obdobju, kljub večkratnim opozorilom, iz neupravičenih razlogov ni izpolnila načrtovane mesečne obveznosti in ni zagotovila kvalitete prodajnih razgovorov. Razlog za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela ni bil v tožničini nesposobnosti za delo, ampak v njenih zdravstvenih težavah z glasom, kar je odločilno vplivalo na opravljanje njenega dela (torej tudi z vidika pravočasnosti, strokovnosti in kvalitete), saj je bila zaposlena na delovnem mestu skrbnice odnosov s strankami v telefonski prodaji. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
obveznost plačila - dnevnice - pobot - voznik - mednarodni promet
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo akontacijo za kritje stroškov kot terjatev tožene stranke do delavca, češ, da je šlo le za vnaprejšnje plačilo dnevnic. Že v postopku na prvi stopnji je navajala, da je tožnik pred vsako potjo prejel akontacijo za stroške, ki jih je imel v zvezi s prevozi (cestnine, vinjete, parkirnine, gorivo) ter da se je presežek akontacije nad dejanskimi stroški, ki pa so bili vedno nižji, poračunal na račun dnevnic. V postopku pred sodiščem prve stopnje torej ni trdila, da je bila akontacija dana tožniku kot vnaprejšnje plačilo dnevnic, tj. stroškov prehrane tožnika na službenem potovanju, ampak z namenom kritja navedenih stroškov prevoza. Presežek akontacije nad dejanskimi stroški prevoza tako ni predstavljal delne izpolnitve tožnikove terjatve za plačilo dnevnic, ampak bi ta znesek tožena stranka od tožnika lahko zahtevala nazaj. Ker gre za terjatev tožene stranke do tožnika (za vračilo presežka akontacije), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka za pobot te svoje terjatve s tožnikovo terjatvijo za plačilo dnevnic potrebovala pisno soglasje tožnika. Ker ga ni imela, izvedeni pobot ni bil zakonit, zato je sodišče tožniku utemeljeno priznalo plačilo dnevnic tudi v delu, ki ga zaradi nevrnjene akontacije stroškov prevoza ni dobil plačanega. Ker tožena stranka ni imela tožnikovega pisnega soglasja, ni bil zakonit niti pobot drugih terjatev tožene stranke (iz naslova plačila GSM storitev, izpita iz temeljne kvalifikacije, delovnega dovoljenja, bivalne vize, voznikove kartice in stroškov hitre pošte). Zato je tožbeni zahtevek iz naslova plačil dnevnic utemeljen.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085050
SZ-1 člen 44, 44/3, 53, 59. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 285.
spor majhne vrednosti – upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – aktivna legitimacija za uveljavljanje obratovalnih stroškov – uveljavljanje stroškov rezervnega sklada – materialno procesno vodstvo
Upravnik je svojo aktivno legitimacijo zadovoljivo utemeljil s Pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Trditev, da zahtevek izvira iz tega razmerja, zadošča, ker tožena stranka podrobnejših podatkov o iztoževani terjatvi ne zahteva.
prodajna pogodba za nepremičnino - funkcionalno zemljišče k stavbi - delna ničnost pogodbe - pravica tretjega - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - pravne napake - odgovornost za pravne napake - izguba pravice
V OZ sta v ospredju načeli afirmacije pogodb in stopnjevitost neveljavnostnih sankcij. Nedopustno pogodbeno stanje v konkretni zadevi je namreč mogoče odpraviti z milejšo sankcijo, kot je sankcija absolutne ničnosti celotne pogodbe, ne da bi pri tem trpela temeljna načela naše družbene ureditve.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izpolnjenost pogojev – blokada transakcijskega računa – trditveno in dokazno breme – finančno stanje – premoženjsko stanje – osnovna sredstva – možnost unovčenja premoženja
Blokada transakcijskega računa sicer izkazuje likvidnostne težave, vendar (sama za sebe) premalo pove o celostnem premoženjsko-finančnem položaju predlagatelja, ki je potrebno za presojo izpolnjenosti pogojev iz 11. člena ZST-1.
FINANČNO POSLOVANJE - STEČAJNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK0006894
ZGD-1 člen 281, 281/1, 281/2, 281/3, 282, 282/1, 282/2. ZFPPIPP člen 11, 11/3, 11/4, 14, 14/1, 14/2, 14/3, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43. ZPP člen 112, 212.
izpodbojna dejanja – insolventnost - odškodninska odgovornost nadzornega sveta
Določba 43. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti nadzornega sveta izhaja iz pristojnosti nadzornega sveta, ko predpisuje, da so člani nadzornega sveta upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1 (čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij), ali če bi na podlagi letnih poročil ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili (če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke ali stroke upravljanja podjetij), da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, ali prepreči dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP (2. in 3. točka prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP).
Tožeča stranka je za vtoževani znesek aktivno legitimirana tako na podlagi 190. člena OZ (neupravičena pridobitev) kot na podlagi 71. člena SZ-1, po katerem mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.